ZDA z vetom onemogočile potrditev resolucije o premirju v Gazi

 ZDA so danes v Varnostnem svetu ZN vložile veto na alžirski predlog resolucije s pozivom k takojšnji prekinitvi ognja v Gazi in pozivom Hamasu k izpustitvi vseh talcev. Za resolucijo, ki je imela po besedah veleposlanika Samuela Žbogarja trdno podporo Slovenije, je glasovalo 13 članic Varnostnega sveta, Velika Britanija pa se je vzdržala.

Veleposlanica ZDA pri Združenih narodih Linda Thomas Greenfield je pred glasovanjem dejala, da med intenzivnimi pogajanji za izpustitev talcev, ki jih je palestinsko islamistično gibanje Hamas zajelo med napadom na Izrael 7. oktobra lani, ni čas za resolucijo, ki ta pogajanja ovira.

Žbogar je med drugim dejal, da je bil predlog resolucije uravnotežen, Slovenija pa verjame, da lahko hkrati potekajo različna prizadevanja za mir. Poudaril je, da bi moral Varnostni svet ZN spoštovati voljo mednarodne skupnosti, ki se je izrazila v veliki podpori resoluciji Generalne skupščine ZN o Gazi, ter glasne in jasne pozive ljudi po vsem svetu h koncu vojne.

Mir in pravica izraelski vladi nista v interesu

»Pobijanje Palestincev se mora ustaviti. Morebitna ofenziva na Rafo bi imela hude humanitarne posledice in bi nas potisnila na pot brez vrnitve. Moramo ukrepati, preden se zbudimo v nočni mori,« je Žbogar dejal po glasovanju in ponovil, da Slovenija obsoja tako napad Hamasa na Izrael 7. oktobra kot napade, ki se nadaljujejo, poziva k takojšnji izpustitvi vseh talcev ter se zahvaljuje Egiptu, Katarju in ZDA za pogajanja za njihovo izpustitev.

»Varnostni svet ZN je odgovoren za mednarodni mir in varnost. Verjamemo v komplementarnost bilateralnih in regionalnih prizadevanj ter prizadevanj Varnostnega sveta, ki ima nepogrešljivo vlogo pri zaustavitvi sovražnosti, vrnitvi talcev, hitri dostavi humanitarne pomoči in kažipotu za čas po koncu spopadov,« je še dejal Žbogar in poudaril, da je bilo besedilo predloga resolucije uravnoteženo.

Podporniki Palestine so se pred ICJ zbrali konec januarja, ko je sodišče Izraelu odredilo začasne ukrepe za preprečitev genocida v Gazi. FOTO: Piroschka Van De Wouw/Reuters

Alžirski predlog resolucije je zahteval takojšnje premirje, izpustitev vseh talcev in zaščito civilistov, obsodil je vsa teroristična dejanja in se izrekel proti prisilni selitvi Palestincev iz Gaze.

Ameriška veleposlanica je dejala, da si ZDA že več mesecev prizadevajo za dogovor o izpustitvi talcev in premirju, da diplomacija zahteva čas, alžirski predlog resolucije pa bi negativno vplival na pogajanja. Zahteva za takojšnje premirje brez izpustitve talcev bi podaljšala spopad, je dejala in obžalovala, da so druge članice Varnostnega sveta zavrnile številne popravke ZDA.

Pred glasovanjem je govoril tudi ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija, ki je ostro napadel ZDA kot podpornico Izraela in pomanjkanje ukrepanja Varnostnega sveta označil za sramotno. Izpostavil je, da so ZDA zdaj vložile že četrti veto na predlog resolucije za konec spopadov v Gazi.

Preostale članice Varnostnega sveta ZN so svoj glas za resolucijo utemeljile podobno kot Slovenija, britanska veleposlanica Barbara Woodward pa je dejala, da je pot do trajnega konca spopadov premor v spopadih.

Po navedbah diplomatskih virov se Američanom pri pogajanjih ne mudi. Besedilo njihovega osnutka resolucije sicer jasno izraža frustracije predsednika ZDA Joeja Bidna zaradi pristopa izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja, med drugim z zavračanjem izraelske ofenzive na Rafo in prisilnih selitev Palestincev iz Gaze.

Južna Afrika v Haagu: Izraelski apartheid je hujši od južnoafriškega

Južna Afrika je pred Meddržavnim sodiščem (ICJ) danes opozorila, da Izrael na palestinskih ozemljih izvaja še skrajnejšo obliko apartheida, kot so jo izkusili v Južni Afriki. Pretoria ima obveznost, da opozori na apartheid, kjer se pojavi, je dejal njen veleposlanik in pozval h končanju spornih praks na zasedenih ozemljih.

Pred ICJ se je v ponedeljek začel postopek o pravnih posledicah izraelske okupacije palestinskih ozemelj od leta 1967. V postopku, ki ga je sprožila Generalna skupščina ZN na podlagi resolucije iz decembra 2022, sodeluje 52 držav, med njimi je tudi Slovenija.

Pomen neke sodbe

»Kot Južnoafričani čutimo, vidimo, slišimo in občutimo globoko v sebi nečloveško diskriminatorno politiko in prakso izraelskega režima kot še bolj skrajno obliko apartheida, ki je bil institucionaliziran proti temnopoltim ljudem v moji državi,« je na tem najvišjemu sodišču ZN danes povedal južnoafriški veleposlanik na Nizozemskem Vusimuzi Madonsela.

Dejal je še, da ima Južna Afrika, kjer je belska manjšina z apartheidom vladala nad večino do leta 1994, posebno obveznost, da opozori na ta zločin, kjer koli se pojavi, in zagotovi, da se apartheid takoj konča, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Postopek pred ICJ se je začel v ponedeljek, ko je palestinski zunanji minister Rijad al Maliki v svojem nastopu povedal, da pod izraelsko oblastjo njegovo ljudstvo trpi zaradi kolonializma in apartheida. Slovenija bo svoja stališča pred sodiščem predstavila v petek.

Palestinski zunanji minister Rijad Al Maliki je dejal, da Palestinci trpijo zaradi apartheida in kolonializma. FOTO: Piroschka Van De Wouw/Reuters

Generalna skupščina je ICJ zaprosila za svetovalno mnenje glede posledic delovanja Izraela na človekove pravice na palestinskih ozemljih v Gazi in na Zahodnem bregu, vključno z Vzhodnim Jeruzalemom, ter glede očitane kršitve pravice palestinskega ljudstva do samoodločbe, ki jo izvaja Izrael od leta 1967.

Svetovalno mnenje sodišča je nezavezujoče, vendar bi verjetno povečalo vse večji mednarodni pritisk na Izrael zaradi njegove ofenzive na območju Gaze, v kateri je bilo od oktobra lani po podatkih palestinskih oblasti ubitih že več kot 29.000 ljudi.

Sodišče bo o primeru odločilo po hitrem postopku predvidoma do konca leta. Izrael se ustnih obravnav ne udeležuje, je pa v pisni obliki posredoval svoj prispevek, v katerem je vprašanja, ki jih je postavilo sodišče, označil za pristranska in tendenciozna, poroča AFP.

Algoritem genocida

Ta postopek sicer ni povezan z odmevno tožbo Južne Afrike pred ICJ, ki Izraelu očita kršitve konvencije o preprečevanju genocida v Gazi. ICJ je januarja v tej tožbi sprejel pravno zavezujoče nujne izredne ukrepe ter Izraelu odredil, naj prepreči genocid in kaznuje spodbujanje h genocidu, zagotovi dostop humanitarne pomoči prebivalcem Gaze in ohrani dokaze o vojaški operaciji v palestinski enklavi.

Tanja Fajon in jordanski kolega za prekinitev ognja

Zunanja ministrica Tanja Fajon in jordanski zunanji minister Ajman Safadi sta se danes zavzela za takojšnjo prekinitev ognja v Gazi. Ob tem sta na novinarski konferenci v Mladiki oba podprla predlog resolucije Alžirije o takojšnji prekinitvi ognja v Gazi, o kateri bo danes predvidoma glasoval Varnostni svet ZN.                         

Ministrica je prepričana, da je ključnega pomena vzpostavitev premirja v Gazi, da se omogoči nujna dostava humanitarne pomoči. »Slovenija vztrajno na vseh ravneh ponavlja, da sta ključni premirje in zagotavljanje humanitarne pomoči. Želim si, da bi tudi Varnostni svet Združenih narodov prevzel del odgovornosti za vzpostavitev miru in varnosti na Bližnjem vzhodu,« je dejala.

Zapis Tanje Fajon: Najbolj svét je mir

Ob tem je ponovila, da bo Slovenija nadaljevala dobavo humanitarne pomoči v okviru agencije Združenih narodov za podporo Palestincem (UNRWA). Po njenih besedah bo vlada že kmalu pripravila nov paket pomoči.

Na izjemni pomen UNRWA je opozoril tudi Safadi, saj da je agencija rešilna bilka v teh temnih časih za Palestince tako v Gazi kot drugod. Prepričan je tudi, da je po razkritju domnevne vloge sodelavcev pri vdoru palestinskega islamističnega gibanja Hamas v Izrael 7. oktobra agencija ukrepala pravilno.

Ministra sta izrazila še bojazen pred zaostritvijo razmer po grožnji Izraela, da bo začel kopensko ofenzivo na Rafo, če Hamas do ramadana, ki se začne 10. marca, ne bo osvobodil vseh talcev. »Vsi si prizadevamo, da bo dogovor dosežen,« je dejala in poudarila, da so Izrael tudi pozvali, naj ne ponovi te grožnje.

Jordanski minister je posvaril pred regijsko eskalacijo, če se spopadi v Gazi ne končajo do ramadana. FOTO: Evelyn Hockstein/Reuters

Jordanski minister je ob tem posvaril, da če se spopadi ne bodo končali do ramadana, bo imelo to hude posledice za regijo, saj bo nevarnost eskalacije še večja.

V okviru te nevarnosti Safadi tudi podpira alžirski predlog za resolucijo o Gazi, o kateri bodo danes predvidoma glasovali v New Yorku. Prepričan je, da resolucija prihaja v ključnem trenutku. V okviru resolucije namreč med drugim svarijo pred napadom na Rafo na skrajnem jugu enklave, kjer je trenutno 1,5 milijona Palestincev. Sicer pa je bil tudi kritičen, češ, »koliko ljudi še mora umreti«, da bo v Varnostnem svetu sprejeta resolucija. ZDA, ki imajo v VS ZN moč veta, so sicer izrazile nasprotovanje tudi alžirski resoluciji.

Tanja Fajon in Safadi sta srečanje v Ljubljani namenila tudi dvostranskim odnosom. Priložnost za nadaljnjo krepitev odnosov in sodelovanja ministra vidita sicer na gospodarskem področju, predvsem v turizmu. Danes sta tudi podpisala memorandum o političnem sodelovanju med zunanjima ministrstvoma obeh držav.

Smrti otrok bi lahko preprečili, meni predstavnik Unicefa Ted Chaiban. FOTO: Said Hatib/AFP

Alžirija in ZDA s svojim osnutkom resolucije

Osnutek resolucije, ki ga bo predvidoma danes potrjeval Varnostni svet Združenih narodov in ga je pripravila Alžirija, zahteva takojšnjo humanitarno prekinitev ognja, ki jo morajo spoštovati vse strani. Nasprotuje tudi prisilni razselitvi Palestincev in zahteva izpustitev vseh talcev, ki so še v Gazi. Podobno kot pretekla besedila, ki so bila trn v peti ZDA in Izraelu, resolucija ne obsoja napadov palestinskega islamističnega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra lani.

ZDA so že konec tedna posvarile, da se jim predlog ne zdi sprejemljiv, in zagrozile z vetom. So pa zato ameriški diplomati domnevno pripravili svoj predlog resolucije, ki ga je v ponedeljek videla tudi francoska tiskovna agencija AFP. Za zdaj sicer ni znano, kdaj bi lahko glasovali o ameriškem predlogu, češ da se jim ne mudi, je za AFP dejal višji predstavnik ameriške administracije.

Izraelski veleposlanik v ZN Gilad Erdan je 12. decembra lani pred glasovanjem o resoluciji o prekinitvi ognja razkazoval plakat z napisom, naj se za to obrnejo na vodjo Hamasa v Gazi Jahjo Sinvarja. FOTO: Eduardo Munoz/Reuters

Čeprav je v resoluciji omenjen izraz prekinitev ognja, ki so se ga ZDA doslej izogibale, ne poziva k takojšnji prekinitvi sovražnosti. Tako v resoluciji podpirajo »začasno prekinitev ognja v Gazi v najkrajšem možnem času, in sicer po načelu, da bodo izpuščeni vsi talci«. Omenjajo tudi zaskrbljenost glede Rafe, češ da Izrael na skrajnem jugu Gaze ne sme pod nobenim pogojem začeti večje kopenske ofenzive.

Vse več otrok lačnih in bolnih

Medtem so agencije ZN včeraj opozorile, da bi lahko v Gazi kmalu močno naraslo število umrlih otrok. Grozijo jim hudo pomanjkanje hrane, vse večja podhranjenost in hitro širjenje bolezni.

V palestinski enklavi, kjer Izrael med trajajočo ofenzivo več kot štiri mesece močno omejuje dobavo humanitarne pomoči, sta čista pitna voda in hrana zelo redki, skoraj vsi mlajši otroci pa zbolevajo za nalezljivimi boleznimi, opozarjajo Sklad ZN za otroke (Unicef), Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Svetovni program za hrano.

Čista pitna voda in hrana sta v Gazi zelo redki. FOTO: Mohamed Abed/AFP

Predstavnik Unicefa Ted Chaiban je posvaril pred »eksplozijo« števila smrtnih žrtev med otroki v Gazi, ki bi jih lahko preprečili. Po skupni oceni agencij je v Gazi najmanj 90 odstotkov otrok, mlajših od pet let, zbolelo za eno ali več nalezljivimi boleznimi. Sedemdeset odstotkov jih je imelo diarejo, kar je 23-krat več kot leta 2022.

»Lakota in bolezen sta smrtonosna kombinacija,« je dejal direktor urada WHO za izredne razmere Mike Ryan. Kot je pojasnil, lačni, oslabeli in globoko travmatizirani otroci pogosteje zbolijo, bolni otroci pa ne morejo dobro absorbirati hranil.

Glede na ocene agencij ZN je skoraj 16 odstotkov otrok, mlajših od dveh let, na severu Gaze hudo podhranjenih, na jugu enklave pa ta delež znaša pet odstotkov. Ker se ocene opirajo na podatke, zbrane januarja, svarijo, da so danes razmere verjetno še precej hujše.

Agencije so v sporočilu za javnost pozvale še k varnemu, neoviranemu in trajnemu dostopu do humanitarne pomoči. Ta med drugim vključuje hranljivo hrano, nujne storitve za podhranjene in zdravstveno oskrbo. Obenem bi morali zdravnike in zdravstvene delavce zaščititi pred napadi.