V pozivnikih gibanja Hezbolah domnevno nameščen eksploziv

Izrael se še ni odzval na obtožbe, da stoji za množičnimi eksplozijami pozivnikov članov šiitskega gibanja Hezbolah v Libanonu. Vendar pa New York Times in CNN poročata, da je šlo za skupno operacijo tajne službe Mosad in izraelskih obrambnih sil (IDF) proti šiitski milici. Na določeni točki v dobavni verigi so vanje domnevno namestili eksploziv.

Libanonsko ministrstvo za zdravje je potrdilo devet mrtvih in več kot 2800 ranjenih, od tega 170 kritično, čeprav nekateri mediji poročajo o kar 4000 poškodovanih.

New York Times je poročal, da so izraelski agenti v pozivnike tajvanskega podjetja Gold Apollo vgradili majhne eksplozivne naprave in sprožilce za detonacijo na daljavo.

Pozivnike je razneslo sočasno, ko so vsi naenkrat dobili enako sporočilo, in da torej ni šlo za detonacije zaradi pregrevanja litijskih baterij, kot so navajala uvodna poročila. Večina pozivnikov je bila modela AP924, še dodaja New York Times.

Podjetje zanika, da bi proizvedlo pozivnike

Podjetje Gold Apollo je danes po poročanju tujih tiskovnih agencij zanikalo, da je proizvedlo te pozivnike. Kot so zatrdili novinarjem, resda nosijo njihov logo, oblikovalo in izdelalo pa da jih je podjetje BAC s sedežem na Madžarskem. To menda skrbi za proizvodnjo in prodajo pozivnikov tipa AR924, za katere so dovolili uporabo svoje znamke, v druge procese pa da niso vključeni.

Televizija CNN je pred tem poročala, da je po navedbah libanonskega varnostnega vira te pozivnike v zadnjih mesecih kupil Hezbolah, ki se zaradi varnosti izogiba visokotehnoloških naprav, kot so pametni telefoni, in uporablja nizkotehnološke pozivnike.

Libanonsko ministrstvo za zdravje je potrdilo devet mrtvih in več kot 2800 ranjenih, od tega 170 kritično, čeprav nekateri mediji poročajo o kar 4000 poškodovanih. FOTO: Mohamed Azakir/Reuters

Hezbolah obdolžil Izrael in napovedal maščevanje

Hezbolah je sporočil, da so pozivniki pripadali uslužbencem različnih enot in institucij gibanja, ter potrdil smrt osmih svojih pripadnikov. Eksplozije so označili za kriminalno agresijo, zanje obdolžili Izrael in napovedali maščevanje.

Med smrtnimi žrtvami je tudi desetletna deklica, ranjen pa je bil še veleposlanik Irana. Teheran in Bejrut sta za napad prav tako nemudoma obtožila Izrael, ki za zdaj molči.

Napad se je zgodil dan po tem, ko je izraelski obrambni minister Joav Galant na srečanju z ameriškim odposlancem Amosom Hochsteinom dejal, da je čas za diplomacijo s Hezbolahom minil in da lahko v ospredje stopi vojaška moč. Nekaj ur pozneje je bila napadena celotna komunikacijska infrastruktura libanonskega gibanja.

ZDA zanikajo vpletenost

ZDA zanikajo vsakršno vpletenost v napad, ki ga je tiskovni predstavnik State Departmenta Matt Miller označil kot incident. »ZDA niso bile vpletene in niso vedele za noben napad,« je novinarjem v Washingtonu povedal Miller, ni pa odgovoril na vprašanje, ali ZDA menijo, da je vpleten Izrael.

Ameriški obrambni minister Lloyd Austin se je v torek sicer dvakrat pogovarjal s svojim izraelskim kolegom Galantom, navaja CNN. Oba sta v rednih stikih, vendar pa sta dva pogovora v enem dnevu menda neobičajna.

»Minister je znova poudaril potrebo po prekinitvi ognja in dogovoru o talcih ter pomen zmanjšanja napetosti z diplomacijo, da bi preprečili možnost širšega regionalnega konflikta,« je o pogovoru dejal tiskovni predstavnik Pentagona Pat Ryder.