V napadih z droni poškodovana energetska infrastruktura na obeh straneh

Ruski in ukrajinski napadi z brezpilotnimi letali so ponoči povzročili škodo na infrastrukturi na obeh straneh, poročajo tuje tiskovne agencije. V ruski rafineriji nafte Volgograd je ponoči zaradi strmoglavljenja brezpilotnega letala izbruhnil požar, na ukrajinski strani pa je zaradi ruskih napadov z droni brez elektrike ostalo več tisoč ljudi. Guverner regije Volgograd Andrej Bočarov je na omrežju Telegram sporočil, da so požar v rafineriji hitro pogasili in da ni bilo žrtev.

Rusko obrambno ministrstvo je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa danes sicer poročalo o sestrelitvi skupno sedmih ukrajinskih brezpilotnih letal. Štiri naj bi prestregli nad jugozahodno rusko regijo Belgorod in enega nad regijo Rostov na Donu na jugu države. Obe mejita na Ukrajino. Še dve brezpilotni letali naj bi strmoglavili nad regijo Volgograd. Podatkov o morebitni škodi ni bilo.

Rusija je po navedbah Kijeva Ukrajino medtem ponoči napadla s 14 brezpilotnimi letali in dvema raketama. Ukrajinska vojska je danes sporočila, da so prestregli najmanj devet dronov, nekateri pa so svoje cilje zadeli. Napadi so bili usmerjeni predvsem proti energetski infrastrukturi na jugu in v osrednjem delu države, zlasti v regiji Dnipropetrovsk.

Po navedbah guvernerja regije Dnipropetrovsk Sergija Lisaka so povzročili dva požara. Kot je sporočil na omrežju Telegram, je brez elektrike v kraju Krivi Rog ostalo skoraj 15.000 ljudi, pa tudi dve termoelektrarni, ki sta z elektriko oskrbovali 43.000 ljudi. Mrtvih in ranjenih po njegovih navedbah ni bilo.

Shod so pod obzidjem Kremlja organizirale žene mobiliziranih vojakov, ki se borijo v Ukrajini. FOTO: Stringer Reuters

V Moskvi na protestu žena mobiliziranih vojakov pridržali najmanj 20 novinarjev

Ruska policija je medtem danes v Moskvi pridržala najmanj dvajset novinarjev, ki so spremljali protestni shod. Tega so pod obzidjem Kremlja organizirale žene mobiliziranih vojakov, ki se borijo v Ukrajini, ter zahtevale vrnitev svojih mož s fronte.

Snemalec AFP, ki je bil med pridržanimi na protestu, je povedal, da je bilo z njim v policijskem kombiju okoli 20 do 25 novinarjev. Po njegovih navedbah so jih odpeljali na policijsko postajo zaradi preverjanja identitete.

Med pridržani so bili med drugim novinarji ameriške tiskovne agencije AP, nizozemskega medija NOS in nemškega tednika Der Spiegel.

Nekaj protestnikov proti vojaški mobilizaciji v Moskvi so po poročanju AFP, ki navaja neodvisni medij Sota Vision, pridržali tudi pred sedežem volilne kampanje ruskega predsednika Vladimirja Putina za predsedniške volitve, ki bodo marca 2024.

Moskovsko tožilstvo je davi na omrežju Telegram opozorilo na možen pregon v primeru sodelovanja na »neavtoriziranih demonstracijah«. Ruski državni mediji pa so aktivizem žena mobiliziranih vojakov medtem večinoma prezrli.

Žene vojakov, mobiliziranih za boj v Ukrajini, se že nekaj tednov redno srečujejo v znak protesta. Doslej se je policija med tovrstnimi demonstracijami v Moskvi vzdržala posredovanja, čeprav je vsak začetek protesta v Rusiji običajno strogo zatrt, še navaja AFP. V Ukrajini je po navedbah Putina sicer 244.000 od skupaj 617.000 ruskih vojakov.