Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Ob usahlem duhu pomladi narodov

Slovenski kulturni praznik kliče tudi po premisleku o usodi Slovenije v krizi Evrope.
Kip Francenta Prešerna v Kranju.  Umetnik, ki je prešel v nacionalni mit. FOTO: Matej Družnik
Kip Francenta Prešerna v Kranju.  Umetnik, ki je prešel v nacionalni mit. FOTO: Matej Družnik
3. 2. 2024 | 05:00
3. 2. 2024 | 13:35
8:11

V nadaljevanju preberite:

Praznovanje slovenskega kulturnega praznika, naj se sliši še tako protislovno, je bilo že od začetka med drugo svetovno vojno zaznamovano politično, v smislu nacionalnega samoozaveščanja, pa tudi državniško. Prešernovo smrt 8. februarja 1849 se je povezovalo z rojevanjem nacionalne svobode, povedati je treba, da tudi z obeleževanjem vseslovanske enotnosti. Od slednje je ostalo bolj malo, toda z zgodovinskim zaostankom je Sloveniji 1991 uspelo postati suverena država, (tudi) februarja 1999 je uradno postala pridružena članica EU, 1. maja 2004 pa njena polnopravna članica...

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine