Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Ob usahlem duhu pomladi narodov

Slovenski kulturni praznik kliče tudi po premisleku o usodi Slovenije v krizi Evrope.
Kip Francenta Prešerna v Kranju.  Umetnik, ki je prešel v nacionalni mit. FOTO: Matej Družnik
Kip Francenta Prešerna v Kranju.  Umetnik, ki je prešel v nacionalni mit. FOTO: Matej Družnik
3. 2. 2024 | 05:00
3. 2. 2024 | 13:35
8:11

V nadaljevanju preberite:

Praznovanje slovenskega kulturnega praznika, naj se sliši še tako protislovno, je bilo že od začetka med drugo svetovno vojno zaznamovano politično, v smislu nacionalnega samoozaveščanja, pa tudi državniško. Prešernovo smrt 8. februarja 1849 se je povezovalo z rojevanjem nacionalne svobode, povedati je treba, da tudi z obeleževanjem vseslovanske enotnosti. Od slednje je ostalo bolj malo, toda z zgodovinskim zaostankom je Sloveniji 1991 uspelo postati suverena država, (tudi) februarja 1999 je uradno postala pridružena članica EU, 1. maja 2004 pa njena polnopravna članica...

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine