Število smrti zaradi covida-19 preseglo 800.000

18.42 Število žrtev pandemije po svetu preseglo 800.000

Po svetu je zaradi covida-19 umrlo že več kot 800.000 ljudi, poroča novinarska agencija AFP. V mnogih državah se vračajo k restriktivnim ukrepom. V Evropi se z visokimi številkami novih okužb, kakršnih niso zabeležili že več mesecev, soočajo predvsem v Španiji, Nemčiji, Franciji in Italiji. Ti podatki vzpodbujajo strah pred razmahom drugega vala pandemije v Evropi.

V Aziji je vračanje k restriktivnim ukrepom nazadnje napovedala Južna Koreja, najhuje ostaja prizadeta Latinska Amerika. Zadnjih 100.000 žrtev je umrlo v zadnjih 17 dnevih, evidentirali pa so več kot 23 milijonov primerov okužb. Več kot polovica vseh smrti se je zgodila v najbolj prizadetih državah: ZDA, Braziliji, Mehiki in Indiji.

18.43 V Italiji največ okužb s koronavirusom od sredine maja

V Italiji so v petek poročali o 947 novih okužbah z novim koronavirusom, kar je največ dnevnih okužb od sredine maja. Ministrstvo za zdravje je poročalo tudi o devetih smrtnih žrtvah covida-19. Danes poročajo o 1071 novih okužbah, največ od konca karantene 12. maja. V zadnjih 24 urah so umrli še trije bolniki, skupno 35.430. Skupno so doslej potrdili 258.136 okužb, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Lacij, dežela okoli Rima, je zabeležila največji porast novih okužb, 215. Pri dveh tretjinah okužb gre za ljudi, ki so se vrnili od drugod. Večina uvoženih primerov prihaja s Sardinije, manjši delež iz drugih delov Italije, pa tudi s Hrvaške, iz Francije, Grčije, Malte, Romunije, Španije in ZDA. Predstavnik zdravstvenih oblasti dežele Alessio D'Amato je povedal, da gre pri novih okužbah večinoma za mlade, ki nimajo simptomov, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

18.14 Na Kosovu 169 novih okužb, v Črni gori 36

S Kosova po 455 testih poročajo o 169 novih okužbah in devetih smrtnih žrtvah, skupno 457. Aktivnih primerov okužbe v državi je 3534. Iz Črne gore po 427 testih poročajo o 36 novih okužbah, umrla sta še dva bolnika s covidom-19, skupno 84, so sporočili z Inštituta za javno zdravje. Aktivnih okužb je 894, poroča Tanjug.

17.17 V Srbiji in Severni Makedoniji po več kot 150 novih okužb

V Srbiji so v zadnjih 24 urah potrdili 170 novih primerov okužbe z novim koronavirusom, umrli so še trije bolniki s covidom-19, skupno 695. V Severni Makedoniji so potrdili 159 novih okužb, umrlo je še šest bolnikov, skupno 563.

V Srbiji so v zadnjem dnevu testirali 8670 ljudi, kažejo podatki ministrstva za zdravje. V bolnišnicah se zdravi še 1116 bolnikov, od katerih jih je na ventilatorjih 46, šest manj kot v petek. Skupno so doslej v državi potrdili 30.548 okužb, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. V Severni Makedoniji so po 1733 testih v zadnjih 24 urah potrdili 159 novih okužb, doslej skupno 13.458. Aktivnih primerov je 2843, poroča makedonska tiskovna agencija Mia.

15.18 V BiH 318 novih okužb s koronavirusom, virus tudi med migranti v Bihaću

V Bosni in Hercegovini so v zadnjem dnevu zabeležili 318 novih okužb z novim koronavirusom, nekoliko manj kot dan pred tem. Med okuženimi je tudi najmanj pet migrantov v Bihaću. V Republiki srbski so v zadnjih 24 urah potrdili 86 novih okužb, v Federaciji BiH pa kar 232. Obenem so našteli šest smrti zaradi zapletov pri bolnikih s covidom-19, po tri v vsaki entiteti.

Dan pred tem so v BiH potrdili 364 novih okužb s koronavirusom ter smrt desetih bolnikov s covidom-19. Največ okužb beležijo v Sarajevu, sledita mu Doboj in Banjaluka. Doslej so sicer v BiH od začetka epidemije potrdili 17.736 okužb, 532 ljudi je umrlo, 10.862 pa jih je doslej ozdravelo, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Srbska tiskovna agencija Tanjug je pred tem poročala, da je bilo na testu za novi koronavirus pozitivnih tudi pet migrantov iz begunskega centra Bira v Bihaću. To je v petek potrdila ministrica za zdravje Unsko-sanskega kantona Federacije BiH Nermina Ćemalović. Testirali so sicer že več kot 500 migrantov v centru.



14.15 Na Hrvaškem 306 na novo okuženih s koronavirusom

Štab civilne zaščite na Hrvaškem je javil, da so v zadnjih 24 urah našteli rekordnih 306 primerov okužb s koronavirusom. Za posledicami bolezni covid-19 je umrla ena oseba, poroča portal Index.hr. Število aktivno okuženih na Hrvaškem je 2052. Hospitaliziranih je 143 oseb, od tega jih 12 potrebuje intenzivno zdravljenje. Trenutno je 6868 ljudi v samoizolaciji.

Od 25. februarja 2020, ko je bil na Hrvaškem zabeležen prvi primer okužbe, je bilo do danes zabeleženih 7.900 okužb, umrlo je 170 ljudi, 5.688 ozdravitev pa jih je ozdravelo. Doslej so testirali 148.742 ljudi, od tega 2.574 v zadnjih štiriindvajsetih urah.

13.17 V Indiji ob začetku hindujskega festivala rekordno število okužb

Iz Indije danes poročajo o rekordnih 69.652 novih primerih okužbe z novim koronavirusom v zadnjih 24 urah. Skupno so tako našteli že skoraj tri milijone okužb. Do porasta prihaja na dan, ko se v državi začenja eden najpomembnejših hindujskih verskih festivalov, ki traja deset dni in je posvečen božanstvu Ganeš. Po podatkih Univerze Johnsa Hopkinsa je covid-19 v državi doslej zahteval 55.794 življenj.

12.44  V Avstriji 300 novih okužb s koronavirusom, številne iz Hrvaške

V Avstriji so v minulih 24 urah potrdili 300 okužb z novim koronavirusom, od tega kar 141 na Dunaju, kažejo zadnji podatki avstrijskega notranjega ministrstva. Od 109 novih okužb, vnešenih v državo iz tujine, naj bi jih bilo kar 67 iz Hrvaške. Pozitivnih testov na novi koronavirus so v Avstriji od začetka epidemije marca našteli že 25.062, od tega je 21.406 okuženih doslej uspešno okrevalo, trenutno aktivnih pa je 2924 primerov. Od tega jih je po poročanju časnika Kronen Zeitung okoli 450 povezanih s Hrvaško.

Zaradi covida-19 sta v minulih 24 urah v Avstriji umrla dva človeka, s čimer se je število smrti povzpelo na skupno 732.
Po številu na novo okuženih sicer daleč prednjači avstrijska prestolnica, saj so jih tam našteli skoraj polovico. Sledijo mu zvezne dežele Tirolska s 47, Zgornja Avstrija s 35 in Štajerska s 27 novimi primeri. Na Koroškem so jih potrdili pet. Avstrijski organi so v petek opravili 49.200 mejnih nadzorov, od tega 44.300 skupaj z zdravstvenimi delavci. Okoli 1070 osebam, kar je največ doslej, so odredili karanteno na domu.

12.31 NIJZ z nasveti za vse, ki komunicirajo z osebami v karanteni

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pripravil nekaj informacij in usmeritev v pomoč pri pogovoru z osebami, ki so zaradi suma na okužbo ali potrjene okužbe z novim koronavirusom v izolaciji ali karanteni ter se lahko soočajo z različnimi duševnimi in drugimi stiskami. Vse pa se začne s skrbjo za svojo umirjenost in dobro počutje.

Izolacija ali karantena sta lahko vir napora in stresa, ki lahko načne zdravje. V primeru, da oseba potrebuje poglobljeno psihološko podporo in pomoč, če se oseba, ki nudi pomoč, v tem ne čuti dovolj kompetentna, naj jo osebo preusmeri na strokovnjake, ki so v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji. Med običajnimi odzivi na stresne razmere so lahko strah in zaskrbljenost za lastno in zdravje naših bližnjih, spremenjen način prehranjevanja, težave s spanjem, poslabšanje obstoječih kroničnih stanj, prekomerna raba alkohola, tobaka in drugih psihoaktivnih snovi. V povezavi s koronavirusom in ukrepi karantene imajo ljudje običajno tudi dodatne strahove, kot so strah pred okužbo in zapleti povezani z njo, skrb za družinske člane, da se ne bi okužil kdo od njih, strah pred posledicami na delovnem mestu in finančnimi težavami ter pred stigmo. Težave povzročajo spremenjeni partnerski in družinski odnosi, strah pred morebitnimi razvezami, spremenjenim načinom šolanja, izolacijo in osamljenostjo.



Bolj intenzivno se na spremenjene razmere odzovejo osebe z duševnimi motnjami, otroci, starejši in osebe s kroničnimi obolenji.
Na NIJZ svetujejo, da se med klicem govori z umirjenim glasom in pozitivnim tonom, ki izraža odprtost, razumevanje in upanje. Osebi je treba omogočiti, da o svoji stiski, o svojih strahovih, spregovori, to je mogoče s poslušanjem brez prekinjanja.
Spodbujajte posameznika, da se osredotoči na določeno aktivnost ali nalogo, kot so fizična aktivnost, ki jo lahko izvaja doma, miselne vaje, križanke, sudoku, branje knjig, gledanje filmov, svetujejo strokovnjaki NIJZ. Predlagajo tudi uporabo tehnik sproščanja, dihalne tehnike, vizualizacije, postopnega mišičnega sproščanja in avtogeni trening. STA

12.03 V Leipzigu danes neobičajen koncert, namenjen boju proti covidu-19

V nemškem Leipzigu se danes odvija nenavaden koncert. Njegov poglavitni namen namreč ni glasbeno doživetje, ampak skušajo zdravniki in raziskovalci z njim preveriti dejansko širjenje novega koronavirusa na množičnih dogodkih v zaprtih prostorih. Tovrstni dogodki so v večini Evrope zdaj prepovedani ali pa vsaj omejeni s strogimi zaščitnimi ukrepi.

Na koncertu bo poleg nastopajočih, na čelu katerih je nemški soul pop zvezdnik Tim Bendzko, sodelovala več kot 2000-glava množica poslušalcev. Gre za prostovoljce, ki želijo na ta način prispevati k večji učinkovitosti ukrepov za zajezitev epidemije covida-19. Mednarodno zanimanje za eksperiment je po navedbah univerzitetne klinike v Halleju zelo veliko. Prav množične prireditve in zabave naj bi namreč predstavljale največje tveganje za hitro širjenje okužb s koronavirusom in mnogi želijo ugotoviti, ali je temu res tako.

V veliki leipziški Areni se bodo sicer danes od 8. do 18. ure dejansko odvili trije ločeni koncerti, vsak od njih pod nekoliko drugačnimi pogoji - prvi tako, kot so se koncerti načeloma odvijali pred epidemijo, drugi ob malo ostrejših zaščitnih ukrepih in tretji, ki bo v največji meri upošteval stroge zaščitne ukrepe in priporočila o ohranjanju medsebojne razdalje. Znanstveniki bodo medtem s posebnimi senzorji in drugimi tehničnimi pomagali sledili tako gibanju več tisoč obiskovalcev kot tudi širjenju aerosolov, s katerimi bi se lahko prenašal novi koronavirus. S fluorescentnimi razkuževalnimi sredstvi bodo poleg tega ugotavljali, katerih površin se ljudje najpogosteje dotikajo in so torej najnevarnejše za prenos virusa.

Do izteka rednega roka za prijavo na sodelovanje v eksperimentu so organizatorji prejeli 2210 prijav, nato pa so zaradi dodatnega zanimanja ta rok podaljšali vse do petka. Sprva so sicer računali na precej več, okoli 4000 prostovoljcev.

Cilj raziskave "Restart-19" je izdelati matematični model, ki bo omogočil oceno tveganja izbruha koronavirusa po nekem množičnem dogodku v zaprtem prostoru. Gre predvsem za kulturne, pa tudi športne dogodke, ki so zaradi epidemije v minulih mesecih utrpeli veliko škodo. Rezultati naj bi bili znani enkrat jeseni, predvidoma oktobra. Da ne bi današnji koncert sam postal novo žarišče okužb, bodo morali vsi sodelujoči nositi t. i. FFP2 obrazne maske in biti negativni na testu za novi koronavirus. Zato in pa v luči dejstva, da na širšem območju Leipziga zaenkrat ne beležijo večjega števila okužb s koronavirusom, organizatorji zatrjujejo, da ni nevarnosti. STA

10.43 V petek potrdili 43 okužb z novim koronavirusom, en bolnik s covidom-19 umrl



9.53 V Nemčiji največ okužb s koronavirusom od konca aprila

V Nemčiji so v zadnjih 24 urah potrdili 2034 primerov okužbe z novim koronavirusom. To je največ okužb v enem dnevu od konca aprila, ko so jih 25. aprila potrdili 2055. Zaradi covida-19 je umrlo še sedem bolnikov, skupno 9267. Skupno so v državi doslej potrdili 232.082 okužb. Po državi je več manjših žarišč, ki so povezana tudi z družinskimi praznovanji. Nove okužbe so potrdili tudi med potniki, ki so se vrnili iz tujine, še posebej med mladimi.

V Nemčiji je bil vrhunec epidemije v začetku aprila, ko so dnevno beležili več kot 6000 okužb. Od konca julija so številke upadale, v zadnjih dneh pa število okužb znova narašča. To pripisujejo vračanju turistov, tudi iz regij z večjim tveganjem okužbe, pa tudi večjemu številu testiranj.

9.01 Zaposleni v karanteni zaradi obiska Hrvaške brez pravice do nadomestila

Potem ko je Slovenija Hrvaško umestila na rdeč seznam, kar pomeni, da prehajanje južne meje brez karantene ne bo več mogoče, ni odveč opozorilo, da delavec v tem primeru praviloma ne bo upravičen do nadomestila plače. Zavod RS za zaposlovanje je sicer doslej skupaj prejel 1780 vlog za povračila nadomestil plače zaradi karantene za 3209 oseb.
Nadomestila plač delavcev v karanteni od uveljavitve zadnjega protikoronskega zakona 11. julija vnovič krije država, pri tem pa je višina po novem odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni. Kot je razvidno iz pojasnila Inšpektorata RS za delo, objavljenega ob uveljavitvi zakona, ima delavec, ki mu je odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, pravico do nadomestila plače v višini, ki bi jo prejel, če bi delal, torej do 100 odstotkov povprečne mesečne plače za poln delovni čas.

Drugačna pa so pravila, ko gre za karantene, ki niso povezane z delom. Delavec, ki se odpravi v državo na zelenem ali rumenem seznamu in mu je ob povratku v Slovenijo odrejena karantena, in delavec, ki mora v karanteno zaradi stika z okuženo osebo izven opravljanja dela, imata tako pravico do nadomestila v višini 80 odstotkov povprečne mesečne plače za poln delovni čas. Glede na to, da je Slovenija Hrvaško umestila na seznam epidemiološko nevarnih držav, pa je posebej aktualno opozorilo, da se odsotnost delavca, ki mu je bila odrejena karantena zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, presoja glede na pogoje, podane za nastanek višje sile. Če so bili že pred odhodom delavca na Hrvaško ali v kakšno drugo državo na rdečem seznamu v veljavi predpisi, da mu bo ob povratku v Slovenijo odrejena karantena, potem praviloma ni upravičen do plačane odsotnosti z dela zaradi višje sile, saj najverjetneje niso izpolnjeni vsi elementi za to. Kot pojasnjujejo na inšpektoratu za delo, namreč tak dogodek ni nepričakovan in se mu je mogoče izogniti oz. ga odvrniti.



Kot so spomnili, zakon določa izjeme, povezane z določenimi osebnimi okoliščinami, kot so smrt zakonca, zunajzakonskega partnerja, otroka, posvojenca, otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja, staršev, zakonskega ali zunajzakonskega partnerja starša in posvojitelja, ter rojstvo otroka. V teh primerih je delavec vendarle upravičen do nadomestila, kot je določeno za primer višje sile, torej v višini polovice plače, ki bi jo prejel, če bi delal, pri čemer pa znesek ne sme biti nižji od 70 odstotkov minimalne plače. Delodajalec pravico do povračila izplačanih nadomestil plače za karanteno zaposlenih uveljavlja z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu RS za zaposlovanje v 30 dneh od pričetka odsotnosti delavca zaradi odrejene karantene.