Sokandidat dr. Marko Pavliha pa se ne bo mogel izogniti temi arbitražne razsodbe med Slovenijo in Hrvaško. Poleg 46 poslanskih glasov za imenovanje sicer oba potrebujeta še potrditev sedemčlanskega odbora v Bruslju.

»Pogosto sem se čutila ogroženo, umsko, čustveno in telesno zlorabljeno kot ženska in kot sodelavka,« je za TV Slovenija spregovorila sodelavka, s katero naj bi imel dr. Miro Prek tudi zasebno razmerje. V službi in zunaj delovnega časa je bilo razmerje včasih nasilno in žaljivo, je povedala in izpostavila, da je mislila, da ima dovolj visoka etična merila, da se bo sam umaknil. Ker se ni, se ji zdi, da ni v javnem interesu, da opravlja funkcijo. »S svojim vedenjem je tudi ogrozil ugled te ustanove.«

Sodišču EU njegovega ravnanja ni nikoli prijavila, ga pa je policiji, a ga ni poimensko izpostavila.
 

Prek: Nikoli nisem nadlegoval svojih sodelavcev

»Nikoli nisem psihično ali kako drugače nadlegoval svojih sodelavcev,« se je na očitke za Delo odzval dosedanji evropski sodnik Miro Prek, ki je ob nekdanjem politiku ter profesorju za pomorsko in prometno pravo Marku Pavlihi prva izbira predsednika republike Boruta Pahorja za sodnika splošnega sodišča v EU. Ta velja za nekakšno upravno ali gospodarsko sodišče, kjer bodo odločali tudi v primeru spora Slovenije in Hrvaške pri uporabi imena teran.

Od kandidature Prek ne bo odstopil. Pravi, da bo odločitev prepustil državnemu zboru, ki bo moral pretehtati med njegovimi rezultati in govoricami: »Državni zbor bo postavljen v vlogo sodnika, ki bo odločal o dejstvu na eni stran, na drugi strani pa govoricah. Upam, da se bo postavili na stran dejstev. Kandidature ne bom umaknil. Vesel bi bil, če bi bilo mogoče izvesti kakšen postopek, v katerem bi se ugotovilo, kaj je res in kaj ne, ampak za to bo zmanjkalo časa. Ravno to je namen – nekaj lansiraš, škoda je storjena, ampak popraviti pa se ne da več.«


 

Poleg DZ kandidata čaka še odbor v Bruslju

Pri izboru dveh sodnikov za Sodišče EU v Luksemburgu je predsednik republike Borut Pahor sledil odločitvi sodnega sveta, ki je med desetimi kandidati, ki so se prijavili na aprilski razpis, dal prednost najprej Preku in Pavlihi, nato pa še mag. Saši Severju in dr. Klemnu Podobniku. Ob predlogu za imenovanje je predsednik republike ocenil, da imata kandidata Prek in Pavliha potrebno podporo poslank in poslancev. Za izvolitev potrebujeta 46 poslanskih glasov, pri čemer so koalicijske stranke, ki imajo skupaj 43 glasov, še danes zatrjevale, da bodo sledile predlogu sodnega sveta in ju bodo podprli.

Kot je v navadi, so glede svoje podpore še skrivnostni v Levici in SDS, NSi pa svoje odločitve še ni sprejela. V SNS bodo zelo verjetno nasprotovali Pavlihi, katerega ime je v javnosti odmevalo tudi v povezavi z arbitražnim sporazumom s Hrvaško. Leta 2010 je namreč napovedal, da bo na referendumu glasoval proti sporazumu, med razlogi je navedel opustitev izrecne omembe načela zunanje pravičnosti in negotovo izvršitev morebitne arbitražne odločbe, po odločitvi sodišča pa, da mora Slovenija vztrajati pri implementaciji razsodbe.



Kandidate, ki se pripravljajo na svoj prvi mandat na tem sodišču, po glasovanju v državnem zboru čaka še zahteven razgovor, med katerim niso pod drobnogledom le njihova pretekla poklicna pot in izkušnje, ampak tudi znanje prava EU ter francoščine, ki je edini delovni jezik sodišča.

V skoraj desetih letih delovanja odbora se je nabralo tudi nekaj primerov, ko predlagani kandidati niso prestali razgovora – Slovaška je, denimo, predlagala že četrtega kandidata, potem ko je odbor zavrnil tri dosedanje. Če pa bo Prek, ki ima za seboj že dva mandata, prepričal državni zbor, bo potrjevanje pred odborom, ki ga sestavlja sedem evropskih pravnikov, bolj kot ne formalnost, temeljilo pa bo na poročilu o njegovem preteklem delu.