Izraelska vojska: Na jug Gaze danes zbežalo 50.000 ljudi

Zaradi spopadov med izraelskimi silami in pripadniki palestinskega gibanja Hamas je danes 50.000 ljudi s severa Gaze zbežalo na jug, je sporočila izraelska vojska. Kot poroča katarska televizija Al Jazeera, pa so več kot 40 odstotkov današnjih žrtev izraelskih raketnih napadov zabeležili ravno na jugu enklave, kjer naj bi bilo za civiliste varneje.

»Danes smo videli, kako se je 50.000 prebivalcev preselilo iz severne v južno Gazo,« je dejal tiskovni predstavnik izraelske vojske Daniel Hagari. Dodal je, da so ljudje odšli, kar »razumejo, da je Hamas izgubil nadzor na severu in da je na jugu varneje«, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Hagari je zagotovil, da bo evakuacijska pot s severa na jug območja odprta tudi v četrtek. Prebivalce je ob tem po navedbah britanskega BBC vnovič pozval, naj »zapustijo kremplje Hamasa«.

Dopisnik Al Jazeere v mestu Han Junis na jugu enklave je medtem poročal, da so več kot 40 odstotkov žrtev današnjih raketnih napadov izraelske vojske zabeležili ravno na jugu območja. »V begunskem taborišču al Nuseirat in mestu Han Junis se nadaljujejo neusmiljeni napadi,« je dejal in poudaril, da bi moral biti jug Gaze »z izraelskega vidika varen«.

Vlada pozdravlja deklaracijo o razmerah v Palestini in Izraelu

Vlada je danes pozdravila pobudo koalicijskih poslancev za sprejem deklaracije o trenutnih razmerah na območju Palestine in Izraela. Med drugim je izrazila zaskrbljenost zaradi stopnjevanja nasilja in pozvala k takojšnjemu humanitarnemu premirju ter vzpostavitvi humanitarnih koridorjev, da bi nujno potrebna pomoč lahko prišla do civilistov v Gazi.

Vlada je ponovno obsodila napad palestinskega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra in slednjemu priznala pravico do samoobrambe ob spoštovanju mednarodnega prava, vključno z načelom sorazmernosti, so sporočili z vladnega urada za komuniciranje. Ob tem je obsodila tudi potezo Hamasa, ki je med napadom zajel več kot 240 izraelskih talcev, in pa njihovo uporabo za človeški ščit. Pozvala k njihovi takojšnji in brezpogojni izpustitvi.

Pozvala je tudi k takojšnjemu humanitarnemu premirju in zaščiti civilistov ter podprla poziv po zagotovitvi varnega, zadostnega in neoviranega dostopa humanitarne pomoči civilistom v Gazi, vključno z vzpostavitvijo humanitarnih koridorjev.

Izrazila je zaskrbljenost nad zaostrovanjem humanitarnih razmer v palestinski enklavi in zagotovila, da bo nadaljevala z aktivnostmi za nudenje pomoči. V letošnjem letu je sicer vlada za palestinske begunce namenila 950.000 evrov humanitarne pomoči, od tega 800.000 evrov prek agencije ZN za palestinske begunce (UNRWA), 150.000 pa prek Svetovnega programa za hrano (WFP).

Mednarodno skupnost je pozvala k bolj ambicioznemu, odgovornemu in usklajenemu pristopu do konflikta ter njegovi umiritvi, izrazila pa je tudi podporo prizadevanjem za trajno rešitev v obliki dveh držav.

Predlog deklaracije so podpisali vsi koalicijski poslanci, z izjemo Mihe Kordiša (Levica) in Mojce Šetinc Pašek, ki so jo sicer dan pred vložitvijo deklaracije v DZ izključili iz stranke Gibanje Svoboda.

Predlog bo v četrtek na 15. nujni seji obravnaval odbor za zunanjo politiko v državnem zboru.

Bolnišnica Al Kuds v mestu Gaza zaradi pomanjkanja goriva okrnila delovanje

Bolnišnica Al Kuds v mestu Gaza je morala zaradi pomanjkanja goriva občutno zmanjšati svoje delovanje, je danes sporočil palestinski Rdeči polmesec, ki vodi bolnišnico. Pojasnil je, da bodo v bolnišnici prenehali izvajati kirurške posege, rentgensko slikanje in slikanje z magnetno resonanco, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Po navedbah Rdečega polmeseca bodo poleg tega v bolnišnici izklopili centralni generator električne energije in odslej uporabljali le manjšega. Poudarili so, da bo v tem primeru v vsaki od treh stavb bolnišnice, v kateri je nastanjenih okoli 14.000 razseljenih oseb, elektrike na voljo za dve uri na dan.

Zaustavili naj bi tudi obrat za proizvodnjo kisika. Do okrnitve oziroma ukinitve nekaterih dejavnosti v bolnišnici je prišlo kljub temu, da so pristojni sledili strogim omejitvam pri porabi elektrike, poroča britanski BBC.

Med izraelskim obleganjem območja Gaze je bilo po besedah tiskovnega predstavnika palestinskega ministrstva za zdravje v enklavi »napadenih ali poškodovanih« 120 zdravstvenih ustanov, od tega 18 bolnišnic in 40 zdravstvenih centrov, ki zdaj ne obratujejo več.

Mesto Gaza na severu istoimenske enklave je izraelska vojska konec tedna tako rekoč odrezala od preostalega dela območja. Pred tem je bilo mesto tarča silovitega obstreljevanja, s katerim se je Izrael odzval na napad Hamasa 7. oktobra, v okviru katerega je na izraelskem ozemlju umrlo okoli 1400 ljudi. Izraelske rakete so med obstreljevanjem nekajkrat padle tudi v okolico bolnišnice Al Kuds.

Izraelska ofenziva je sicer terjala ogromen človeški davek v palestinski enklavi, kjer je bilo po zadnjih podatkih ubitih več kot 10.000 ljudi, ranjenih pa skoraj 26.000.

Italija pošilja bolniško vojaško ladjo za pomoč ljudem v Gazi

Italija je na Bližnji vzhod napotila ladjo, opremljeno z bolnišnico in operacijskimi dvoranami, da bo sprejela ranjence iz Gaze, je danes dejal italijanski obrambni minister Guido Crosetto. Da bo proti Cipru poslala vojaško ladjo, ki bi jo lahko uporabili v operacijah humanitarne pomoči za območje Gaze, pa je danes sporočila tudi Nizozemska.

»Smo prvi, ki so izvedli takšno humanitarno operacijo na tem območju in upamo, da nam bodo sledile tudi druge države,« je v Rimu dejal Crosetto. Ladja italijanske mornarice Vulcano bo namenjena zdravljenju ranjenih z območja Gaze, ki jo po napadih palestinskega oboroženega gibanja Hamas na Izrael že več kot mesec dni oblegajo izraelske sile.

Na ladji, ki naj bi danes izplula iz pristanišča Civitavecchia, je kakih 170 ljudi, vključno s 30 člani medicinskega osebja. Ladja se bo ustavila na Cipru, nato pa bo nadaljevala pot do območja, ki je najbližje Gazi. Ranjence bodo prepeljali na zdravljenje na ladjo, nato pa jih odpeljali nazaj v Gazo, je še pojasnil minister.

Po Crosettovih besedah naj bi kmalu v Gazo poslali terensko bolnišnico, ki bo omogočila zdravljenje na kopnem. To je del niza pobud, dogovorjenih s članicami Nata ter drugimi državami v Evropi in na Bližnjem vzhodu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Nizozemska obrambna ministrica Kajsa Ollongren pa je danes sporočila, da bo Nizozemska v vzhodno Sredozemlje napotila vojaško ladjo, ki bi jo lahko uporabili za humanitarno pomoč na območju Gaze. Ladjo bi lahko uporabili tudi za evakuacije, je dodala po poročanju dpa.

Ollongren, ki je odpotovala na Ciper na pogovore glede humanitarnih prizadevanj, je to označila za zelo pomembno pobudo. Ladja nizozemske mornarice naj bi proti Cipru, kjer je že nameščena enota nizozemske mornarice z dvema transportnima letaloma, izplula sredi meseca.

Strokovnjak ZN: Obsežno uničevanje domov v Gazi vojni zločin

Dober mesec dni po začetku vojne v Gazi so z ministrstva za zdravje, ki ga vodi Hamas, sporočili, da je v napadih umrlo več kot 10.300 ljudi, od tega najmanj 4100 otrok. Predstavnik Organizacije združenih narodov je po poročanju BBC dejal, da na dan povprečno umre 160 otrok. 

Klinična smrt svetovne diplomacije v Gazi

Obsežno bombardiranje domov in civilne infrastrukture v Gazi predstavlja vojni zločin, je danes dejal posebni poročevalec ZN Balakrishnan Rajagopal. Hkrati je opozoril, da je vojni zločin tudi neselektivno izstreljevanje raket, ki ga izvaja skrajno palestinsko gibanje Hamas. V mesec dni trajajočih izraelskih napadih na cilje v Gazi je bilo uničenih ali poškodovanih 45 odstotkov stanovanjskih enot v tej palestinski enklavi, je dejal Balakrishnan Rajagopal, ki je posebni poročevalec ZN za pravico do ustreznega stanovanja. Opozoril je, da uničenje pomeni »ogromno ceno človeških življenj«.

Sistematično ali obsežno bombardiranje stanovanj, civilnih objektov in infrastrukture je strogo prepovedano po mednarodnem pravu, je pri tem poudaril. »Izvajanje sovražnosti ob zavedanju, da bodo sistematično uničevali in poškodovali civilne domove in infrastrukturo, zaradi česar bo celotno mesto – kot je mesto Gaza – neprimerno za bivanje civilistov, je vojni zločin,« je pojasnil Rajagopal. Kadar so takšna dejanja »usmerjena proti civilnemu prebivalstvu, pomenijo tudi zločine proti človeštvu«, je dodal.

Izrael je začel obsežno obstreljevanje območja Gaze v odgovor na napade skrajnega palestinskega gibanja Hamas na izraelsko ozemlje 7. oktobra. Rajagopal, neodvisni strokovnjak, ki ga je imenoval Svet ZN za človekove pravice, vendar ne govori v imenu Združenih narodov, je skoval izraz »domicid« za sistematične in razširjene napade na civilna stanovanja in infrastrukturo, ki povzročajo smrt in trpljenje. Kot je dejal, se »zdaj v Gazi izvaja domicid«.

Po podatkih ZN je bilo v Gazi zaradi uničenja in izraelskih pozivov k evakuaciji celotnega severa območja razseljenih okoli 1,5 milijona ljudi. Rajagopal je poudaril, da tudi civilna stanovanja v Izraelu niso vojaški objekt, in opozoril, da Hamasovo neselektivno raketiranje iz Gaze in od drugod prav tako predstavlja vojni zločin.

Dim nad Gazo FOTO: Ammar Awad/Reuters

Izraelski obrambni minister Joav Galant je medtem sporočil, da so se izraelske sile prebile v središče mesta Gaza, in zatrdil, da Izrael po koncu vojne ne bo vladal v Gazi, vendar tudi Hamas ne. Član izraelskega vojnega kabineta pa je v pogovoru za ameriško televizijsko mrežo MSNBC v torek dejal, da izraelski premier Benjamin Netanjahu s prevzemom odgovornosti za varnost v Gazi po koncu vojne s Hamasom ni mislil na ponovno zasedbo območja. Minister za strateške zadeve Ron Dermer je pojasnil, da bo Gaza demilitarizirano območje.

Potem ko je Netanjahu v torek za ameriško televizijo ABC napovedal, da bo Izrael po končani vojni za nedoločeno obdobje prevzel odgovornost za varnost v Gazi, je Dermer pojasnil, da s tem ni mislil na ponovno zasedbo Gaze, od koder se je Izrael umaknil pred 18 leti. »Izrael se je z območja Gaze povsem umaknil pred 18 leti, nato pa ga je zasedla teroristična država. Tega očitno ne moremo ponoviti. Potem ko Hamas ne bo več na oblasti in po uničenju njegove infrastrukture bo Izrael moral za nedoločen čas prevzeti odgovornost za celotno varnost,« je dejal Dermer, nekdanji veleposlanik Izraela v ZDA, ki je blizu Netanjahuju.

Priznal je, da še ni jasno, kako naj bi Izrael izvajal to odgovornost. Za britanski BBC pa je dejal, da bo Izrael zagotavljal, da bo Gaza ostala demilitarizirano območje in da bo izraelska vojska tam izvajala varnostne operacije v primeru terorističnih groženj. A je poudaril, da pa ne bo šlo za okupacijo. To je dejal, potem ko so ZDA v odzivu na Netanjahujevo napoved v torek izrazile nasprotovanje novi dolgoročni izraelski zasedbi Gaze. To je palestinsko ozemlje in bo ostalo palestinsko ozemlje, je dejal tiskovni predstavnik State Departmenta Vednat Patel.

Enega samega znaka ni, ki bi obetal vsaj začasno prekinitev ognja

Tiskovni predstavnik Bele hiše John Kirby pa je na novinarski konferenci povedal, da se z izraelskimi kolegi aktivno pogovarjajo o tem, kako naj bo območje Gaze videti po koncu vojne. Dejal je, da predsednik ZDA Joe Biden vztraja, da ponovna izraelska zasedba ni dobra rešitev, medtem ko »ni nobenega dvoma, da Hamas ne more biti del enačbe«. Tiskovni predstavnik Hamasa Abdel Latif al Kanu je na telegramu Kirbyjevo izjavo o prihodnosti Gaze brez Hamasa označil za fantazijo. »Naši ljudje so v simbiozi z odporom in le oni bodo odločali o svoji prihodnosti,« je dejal. Dermer pa je glede tega, kdo bo po koncu vojne upravljal Gazo, dejal, da se bo mogoče pogovarjati, »če bo to palestinska sila, ki bo Gazo upravljala za dobrobit njenih prebivalcev in ne bo želela uničiti Izraela«.

Izrael je Gazo in Zahodni breg zasedel po šestdnevni vojni leta 1967. Po 38 letih okupacije se je iz Gaze in dela Zahodnega brega umaknil avgusta 2005. Na palestinskih območjih so nato leta 2006 potekale parlamentarne volitve. Na njih je zmagal Hamas, a ni mogel izvajati oblasti, zato je junija 2007 na območju Gaze izvedel nasilen prevzem oblasti, potem ko je v tednu dni bojev porazil sile gibanja Fatah palestinskega predsednika Mahmuda Abasa.

Satelitski posnetki z mejnega perhoda Rafa FOTO: AFP

Zunanji ministri držav skupine sedmih najbogatejših gospodarstev na svetu G7 so se medtem sestali v Tokiu, kjer so oblikovali skupno soglasje glede Gaze. Na srečanju je bil tudi ameriški državni sekretar Anthony Blinken. Pričakovati je bilo, da bodo udeleženci pozvali k začasni prekinitvi spopadov, da bi omogočili dostavo humanitarne pomoči na prizadeta območja. Ministri so po pogovorih v japonski prestolnici Tokio v skupni izjavi priznali »pravico Izraela do obrambe v skladu z mednarodnim pravom« in pri tem izpostavili pomen zaščite civilistov. »Poudarjamo, da je treba nujno ukrepati za rešitev vse globlje humanitarne krize v Gazi,« so še zapisali v skupni izjavi. Niso pa pozvali k prekinitvi ognja, ki je običajno del političnega procesa, navaja britanski BBC.

Iran so pozvali, naj ne podpira skrajnega palestinskega gibanja Hamas, ki nadzira območje Gaze in je 7. oktobra v napadih na Izrael pobil 1400 ljudi in zajel okoli 240 talcev ter sprožil sedanjo vojno z Izraelom. Pozvali so ga tudi, naj ne podpira šiitskega gibanja Hezbolah, ki ima velik politični in vojaški vpliv v Libanonu, podpira pa Hamas. Teheran so še pozvali, naj ne stori ničesar, kar bi vplivalo na destabilizacijo razmer na Bližnjem vzhodu. ZDA nasprotujejo ponovni izraelski zasedbi Gaze po koncu vojne s skrajnim palestinskim gibanjem Hamas, prav tako so proti prisilnemu izgonu Palestincev s tega območja, je v Tokiu danes dejal ameriški državni sekretar Antony Blinken, ki je predstavil pogoje za končanje spopadov in vzpostavitev trajnega miru med Izraelom in Palestinci v Gazi.

Po mnenju ZDA je eden od predpogojev ta, da ni prisilnega razseljevanja Palestincev iz Gaze. »Ne zdaj, ne po vojni,« je dejal Blinken. Med pogoji, ki jih je še omenil, je tudi, da ni ponovne zasedbe Gaze po koncu konflikta, nobenega »poskusa blokade ali obleganja Gaze« ali kakršnega koli »zmanjšanja ozemlja Gaze«. Prav tako se Gaze ne bi smelo uporabljati kot »platformo« za terorizem ali druge nasilne napade. »Zagotoviti moramo tudi, da nobena teroristična grožnja ne more priti z Zahodnega brega,« je dodal. Kot je pri tem še pojasnil Blinken, se ZDA strinjajo, da se ni mogoče vrniti v čas pred napadi Hamasa.

Ameriški državni sekretar pri tem ni pozval k takojšnji prekinitvi ognja, je pa opozoril, da so tisti, ki zdaj pozivajo k premirju, dolžni pojasniti, kako ravnati z usodo talcev in Hamasovo jasno izraženo namero, da ponovi napad, kot je bil tisti 7. oktobra na Izrael. V njem je bilo ubitih 1400 ljudi, islamisti pa so zajeli tudi okoli 240 ljudi. »Vsi želimo čim prej končati konflikt in čim bolj zmanjšati trpljenje civilistov,« je dejal Blinken.

Članice skupine G7 so Kanada, Francija, Nemčija, Italija, Japonska, Združeno kraljestvo ter ZDA.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je zavrnil pozive k prekinitvi ognja, ker naj bi to, kot je poudaril, omogočilo Hamasu, da okrepi sile. Dodal pa je, da bo »razmislil o krajših taktičnih premorih«. 

Nemčija znatno okrepila izvoz orožja in vojaške opreme Izraelu

Nemška vlada je letos znatno okrepila izvoz orožja in vojaške opreme v Izrael. Do vključno četrtka je namreč odobrila izvoz v vrednosti skoraj 303 milijone evrov, kar je skoraj desetkrat več kot v celotnem lanskem letu. Izvoz vključuje predvsem komponente za zračno obrambo in komunikacijsko opremo.

»Po terorističnem napadu Hamasa na Izrael nemška vlada zaradi trenutnih razmer prednostno obravnava in odloča o vlogah za izvoz vojaške opreme v Izrael,« je sporočilo nemško ministrstvo za gospodarstvo. Od začetka najnovejše zaostritve bližnjevzhodne krize je tako Nemčija obravnavala že 185 vlog za izdajo dovoljenja za izvoz orožja Izraelu.

Po podatkih ministrstva je od skupnega odobrenega izvoza v vrednosti 303 milijone evrov izvoz orožja predstavljal nekaj manj kot 19 milijonov evrov oziroma šest odstotkov celotne vrednosti. Levji delež v višini okoli 284 milijonov evrov pa predstavlja preostala vojaška oprema. V to kategorijo spadajo na primer oklepna vozila, varnostna stekla in tovornjaki.

V preteklem letu je izvoz orožja predstavljalo le nekaj več kot dva odstotka celotnega obsega dovoljenj za dobavo Izraelu.

Ukor poslanki palestinskega rodu zaradi kritik Izraela

Predstavniški dom ameriškega kongresa je v torek izrekel ukor demokratki Rashidi Tlaib iz Michigana zaradi kritičnih izjav do Izraela in izrazov podpore Palestincem v času vojne med Hamasom in Izraelom. Tlaib je prva kongresnica palestinskega rodu v zgodovini ZDA. Za resolucijo o izreku ukora, ki ne prinaša nobenih konkretnih posledic, je glasovalo 234, proti pa 188 poslancev. Za je glasovala velika večina republikancev razen štirih, ki se jim je pridružilo še 22 demokratov. Resolucijo je predlagal republikanec iz Georgie Rich McCormick, v njej pa med drugim piše, da Tlaibova širi laži, da je Izrael bombardiral palestinsko bolnišnico v Gazi.

Izrael zanika odgovornost za napad na bolnišnico 17. oktobra in tudi ameriški obveščevalci trdijo, da je najverjetneje šlo za ponesrečeno izstrelitev raket skrajnežev v Gazi proti Izraelu. Tlaibova je 25. oktobra na mediju X objavila, da se strinja s pozivom ZN po neodvisni preiskavi, ker ne more sprejeti izraelskega zanikanja napada kot dejstvo, saj imata tako izraelska kot ameriška vlada dolgo zgodovino zavajanja javnosti glede vojn in vojnih zločinov.

Judovska organizacija Antidefamacijska liga je poudarila, da Tlaibova večkrat ponavlja geslo: »Od reke do morja, Palestina bo svobodna«, kar naj bi bil izraz antisemitizma, ki ga med drugim uporablja tudi Hamas.

Tlaibova je na mediju X zapisala, da gre za klic za svobodo, človekove pravice in miroljubno sožitje, ne za za klic k smrti, uničenju in sovraštvu, kot trdijo kritiki. Vendar pa je zaskrbljenost nad njeno uporabo gesla izrazil tudi vodja demokratske manjšine v predstavniškem domu kongresa Hakeem Jeffries iz New Yorka.

Demokratka Rashida Tlaib FOTO: Brendan Smialowski/AFP

McCormickova resolucija o ukoru navaja, da je geslo splošno priznano kot genocidni poziv k nasilnemu uničenju države Izrael. Kongresnik je potem na mediju X objavil, da začasno zapira svojo pisarno v Georgii zaradi resnih groženj z nasiljem, vendar jih ni objavil. »Sramota je, da se moji kolegi bolj osredotočajo na to, da me v časih, ko je število mrtvih v Gazi preseglo 10.000 utišajo, kot pa na reševanje življenj. Številni so mi dokazali, da jim preprosto ni mar za palestinska življenja, vendar jim ne poskušam preprečiti izjav ali dejanj,« je po glasovanju sporočila Tlaibova.

»Namesto da bi priznali perspektivo edine palestinske Američanke v kongresu, kolegi izkrivljajo moja stališča in polnijo resolucije z lažmi,« je dodala in poudarila, da je vedno obsojala dejanja Hamasa in izraelske vlade ter žalovala tako za palestinskimi kot izraelskimi žrtvami.