Po protestih proti vojni v Gazi odstopila predsednica univerze Columbia

Predsednica newyorške univerze Columbia Minouche Shafik je v sredo odstopila s položaja po kritikah in zapletih zaradi ukrepanja v času študentskih protestov proti vojni v Gazi in podpori Izraelu.

»Poskušala sem ubrati pot spoštovanja akademskih načel in enakopravnega, poštenega ter sočutnega obravnavanja vseh. Bilo je neprijetno - za skupnost, zame kot predsednico in na osebni ravni -, ko sem bila skupaj s kolegi in študenti tarča groženj in zlorab. To obdobje je močno zaznamovalo mojo družino, tako kot tudi druge v naši skupnosti,« je v odstopni izjavi zapisala Shafikova.

Za muho, ki se ji reče Izrael, stoji slon, ki se mu reče ZDA

Po izraelskem odzivu na lanskoletni napad borcev islamističnega gibanja Hamas, ki je razdejal Gazo, so na ameriških univerzah izbruhnili protesti proti nadaljevanju vojne in ameriški podpori Izraelu.

Vojna in protesti so razkrili globoke delitve na univerzitetnih kampusih in izpostavili konflikte med akademsko svobodo, svobodo govora in potrebo po preprečevanju verske diskriminacije ter spoštovanju standardov obnašanja študentov, poroča Politico.

Pred Shafikovo sta odstopili predsednici univerz Harvard in Pensilvanija, vse tri pa so bile pod udarom predvsem republikanskih članov predstavniškega doma ameriškega kongresa zaradi poročil o domnevnem antisemitizmu študentov v času protestov.

Shafikovo so k odstopu pozivali po drugi strani tudi študenti in profesorji, ki so bili jezni zaradi njene odločitve o prošnji za posredovanje newyorške policije, ki je odstranila protestniške tabore in aretirala skupaj okrog 300 ljudi.

Pred začetkom univerzitetne proslave, predvidene 15. maja, je Shafikova angažirala ekipo akademskih voditeljev, da bi se pogajali s predstavniki protestnikov, vendar do dogovora ni prišlo. Študenti so aprila potem vdrli v glavno akademsko stavbo v kampusu Hamilton Hall in se zabarikadirali.

Shafikova je poklicala policijo, ki je protestnike odstranila. Podobno so ukrepali proti protestnikom med drugim tudi šefi univerz Yale, Texas in New York. Upravni odbor univerze je sicer sporočil, da je odstop sprejel z obžalovanjem in pohvalil prispevek Shafikove v težkem letu.

Prva ženska na vodilnem položaju ugledne ameriške univerze je položaj predsednice prevzela julija lani, sedaj pa se 62-letna ekonomistka kot svetovalka za razvojna vprašanja seli na zunanje ministrstvo Velike Britanije, poroča CNN. Njen položaj bo začasno prevzela vodja univerzitetnega centra za medicino Katrina Armstrong.

Sestradani Palestinci čakajo v vrsti za hrano. FOTO: Mahmoud Issa/Reuters

V Dohi naj bi se danes sicer nadaljevala pogajanja za prekinitev ognja v Gazi, na katerih najverjetneje ne bo predstavnikov Hamasa. Pogajanja so v veliki meri zastala, uboj političnega vodje Hamasa v Teheranu pa je še dodatno zaostril razmere v regiji. Posredniki upajo, da bodo pogajanja in morebitna sklenitev dogovora odvrnili Iran od napada na Izrael.

Pogajanj v Dohi naj bi se udeležili vodja ameriške obveščevalne agencije Cia William Burns, katarski premier Mohamed bin Abdulrahman, vodja egiptovske obveščevalne službe Abas Kamel in štiričlanska izraelska delegacija, v kateri bosta tudi vodja izraelske obveščevalne službe Mosad David Barnea in vodja varnostne službe Šin Bet Ronen Bar.

Hamas je v sredo sporočil, da ne namerava sodelovati v novem krogu pogajanj, češ da bi ta Izraelu omogočila postavljanje novih pogojev in nadaljevanje napadov. Hamas kljub temu po lastnih navedbah ostaja zavezan načrtu o prekinitvi ognja, ki temelji na predlogih predsednika ZDA Joeja Bidna.

Ta je namreč maja predstavil trifazni načrt, ki predvideva ustavitev spopadov, izpustitev talcev v zameno za palestinske zapornike, umik izraelskih sil iz Gaze in obnovo skoraj popolnoma uničene enklave.

Intenzivna prizadevanja za obnovitev pogajanj je sprožila zaostritev razmer na Bližnjem vzhodu po uboju političnega vodje Hamasa Ismaila Hanije in enega najvišjih poveljnikov Hezbolaha Fuada Šukra. Iran, ki za uboj Hanije krivi Izrael, je napovedal odziv. Kot je sicer v sredo povedal visoki iranski uradnik, bi odziv Teherana lahko preprečil le dogovor o prekinitvi ognja v Gazi.

Hamas je v sredo sporočil, da ne namerava sodelovati v novem krogu pogajanj. FOTO: Mahmoud Issa/Reuters

Erdogan in Abas o možnostih za prekinitev ognja v Gazi

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v sredo v Ankari sprejel palestinskega predsednika Mahmuda Abasa. Razpravljala sta »o korakih, ki jih je treba sprejeti za trajno prekinitev ognja v Gazi«, so po pogovorih sporočili iz Erdoganovega urada, poročajo tuje tiskovne agencije.

Erdogan, ki ostro obsoja izraelsko vojno v palestinski enklavi, je med srečanjem z Abasom znova kritiziral molk nekaterih zahodnih držav ob vedno večjem številu smrti v Gazi, kar je po navedbah turškega predsedstva »nesprejemljivo«.

Dodal je, da bi morale vse države, zlasti muslimanske, okrepiti svoja prizadevanja za dosego takojšnje prekinitve ognja v Gazi in zagotoviti nemoteno dobavo humanitarne pomoči Palestincem. Abas se je pred obiskom v Turčiji v začetku tedna mudil v Moskvi, kjer se je srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Danes pa bo v Ankari nagovoril turški parlament.