Izraelski napadi na Palestino terjali najmanj 25 smrtnih žrtev

V izraelskih napadih na osrednji in južni del Gaze je bilo danes ubitih najmanj 20 ljudi. Izraelska vojska trdi, da je v napadih na enklavo ubila več borcev Hamasa in uničila vojaško infrastrukturo. O izraelskih napadih in racijah poročajo tudi z zasedenega Zahodnega brega, kjer je bilo po navedbah lokalnih oblasti danes ubitih pet Palestincev.

Izraelske sile so po navedbah palestinske tiskovne agencije Wafa na območju Gaze izvedle smrtonosne napade na mesto Han Junis in okolico, Rafo ter begunski taborišči Nusejrat in Magazi. Izrael trdi, da so njegove sile v zadnjem dnevu ubile več borcev Hamasa in uničile vojaško infrastrukturo v enklavi. Skupno naj bi zadele 40 ciljev, navaja katarska televizija Al Džazira.

O izraelskih napadih in racijah so danes poročali tudi na zasedenem Zahodnem bregu. V mestu Tamun so bili ubiti štirje Palestinci, še en pa v Tubasu, je dejal guverner Tubasa Ahmad Sad.

FOTO: Bashar Taleb/AFP

Izraelska vojska je sporočila, da je v Tamunu napadla več oboroženih teroristov, v Tabusu pa da je sprožila protiteroristično operacijo, med katero je ubila enega terorista. Zasegla je tudi orožje in aretirala več ljudi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Pred tem je izraelska policija sporočila, da je v torek ustrelila palestinskega najstnika, ki je »plezal po zidu, ki ločuje Jeruzalem od Zahodnega brega, da bi odvrgel molotovke«. 16-letnika so odpeljali v bolnišnico, kjer pa je podlegel poškodbam.

V izraelskem napadu na šolo, kamor so se zatekli razseljeni palestinski civilisti, je bilo v soboto ubitih približno sto ljudi. FOTO: Mahmoud Issa/Reuters

Žbogar Hamas obtožil žrtvovanja Palestincev

Slovenija odločno obsoja sobotni izraelski napad na šolo v mestu Gaza, je na torkovem zasedanju varnostnega sveta ZN o razmerah na Bližnjem vzhodu, ki ga je ob podpori Slovenije zahtevala Alžirija, povedal veleposlanik Samuel Žbogar. Obenem je gibanje Hamas obtožil skrivanja za civilisti in žrtvovanja palestinskih sodržavljanov.

V izraelskem napadu na šolo, kamor so se zatekli razseljeni palestinski civilisti, je bilo v soboto ubitih približno sto ljudi. To je zadnji v nizu izraelskih napadov na šole, ki od oktobra lani služijo kot zatočišča za prebivalce razdejane enklave.

Žbogar je dejal, da je Slovenija zgrožena zaradi vrste vojaških napadov na šole, a pred tem obsodil v Gazi vladajoče gibanje Hamas, ki da se »vgrajuje med civilno prebivalstvo v civilno infrastrukturo«.

»Hamas mora prenehati žrtvovati svoje palestinske sodržavljane in jih izpostavljati smrtni nevarnosti,« je dejal veleposlanik več kot deset mesecev po začetku ofenzive, v kateri je izraelska vojska ubila najmanj 39.929 ljudi.

Podobnega mnenja kot Žbogar je bila ameriška veleposlanica Linda Thomas-Greenfield, ki je izrazila globoko zaskrbljenost zaradi poročil o civilnih žrtvah napada, vendar dodala, da se pripadniki Hamasa še naprej zbirajo in delujejo v šolah brez oziranja na varnost civilistov.

Samuel Žbogar je gibanje Hamas obtožil skrivanja za civilisti in žrtvovanja palestinskih sodržavljanov. FOTO: Eduardo Munoz/Reuters

Izrael mora sprejeti ukrepe za zmanjšanje škode za civiliste

»Izrael ima pravico preganjati Hamas. Izrael ima pravico, da se odzove na grožnje. Pomembno pa je, kako to stori. Večkrat in dosledno smo povedali, da mora Izrael sprejeti ukrepe za zmanjšanje škode za civiliste,« je dejala.

Izraelska vojska je v ponedeljek po poročanju španske tiskovne agencije EFE objavila posodobljen dokument z imeni in drugimi podatki o 31 domnevnih borcih Hamasa, ki naj bi bili ubiti v napadu. Izrael redno cilja civilne tarče s pojasnilom, da se tam skrivajo pripadniki Hamasa.

S posledicami sobotnega raketnega napada je varnostni svet seznanila direktorica oddelka za financiranje in partnerstva v Uradu ZN za usklajevanje humanitarnih zadev Lisa Doughten.

»Ali lahko varnostni svet otrokom, prebivalcem Gaze in vsem, ki jih je prizadela ta vojna, pogleda v oči – kot morajo to vsak dan storiti humanitarni delavci – in priseže, da za konec njihovega trpljenja ne bo ostal kamen na kamnu?« je dejala. Napad je označila za enega najhujših od 4. julija letos.

FOTO: Mahmoud Issa/Reuters

Namestnica generalnega sekretarja ZN za politične zadeve Rosemary DiCarlo pa je povedala, da je napad znova opozoril na obupno potrebo po prekinitvi ognja, osvoboditvi talcev in povečanju humanitarne pomoči.

Žbogar je na zasedanju izrazil tudi resno zaskrbljenost zaradi možnosti, da bi napetosti še bolj ušle izpod nadzora in prerasle v širši regionalni konflikt z uničujočimi posledicami zunaj Gaze.

»Vse akterje v regiji pozivamo k čim večji zadržanosti, da bi preprečili, da bi šli po poti, po kateri ni vrnitve. Nujno se je treba vzdržati nadaljnjih napadov in grozeče retorike,« je dejal in pozval k premirju v Gazi.

»Včeraj me je novinar vprašal, koliko informativnih sestankov še potrebuje varnostni svet, da bo začel spreminjati razmere v Gazi. Sprejeli smo štiri resolucije, vendar nikoli nismo spremljali njihovega izvajanja. Čas za ukrepanje je zdaj,« je poudaril.

Izraelski muzej v strahu pred napadom Irana na varno umaknil dragocene umetnine

V Izraelskem muzeju, kjer so po napadu pripadnikov Hamasa 7. oktobra lani na varno umaknili nekaj svojih najdragocenejših umetnin, so jih v strahu pred napadom Irana zdaj umaknili še več. Med deli, ki so jih v muzeju v Tel Avivu preselil v sef oziroma zavarovano klet, so, denimo, slike Pabla Picassa in Gustava Klimta.

Po pisanju francoske tiskovne agencije AFP je osebje muzeja veliko mojstrovin umaknilo že na začetku vojne v Gazi. Zdaj, ko je Iran zagrozil s povračilnim napadom na Izrael, so umaknili še druga ogrožena dela.

Nekatere galerije so tako ostale prazne. »V zadnjih treh, štirih, petih dneh, ko je aktualna nova grožnja Hezbolaha in Irana, smo bili prisiljeni sprejeti nove varnostne ukrepe,« je povedala direktorica muzeja Tania Coen-Uzzielli.

V Izraelskem muzeju so po napadu pripadnikov Hamasa 7. oktobra lani na varno umaknili nekaj svojih najdragocenejših umetnin. FOTO: Oren Ziv/AFP

»Umaknili smo še več drugih umetniških del in predvsem tista, za katera ocenjujemo, da so najbolj ogrožena,« je še povedala in dodala: »Ker se situacija ne bo razjasnila in je ta grožnja ves čas aktualna, je najbolj varen kraj za umetnine v zakloniščih.«

»Imamo nekaj Picassovih del iz različnih obdobij,« je povedala pomočnica kustosa za moderno umetnost Nathalie Andrijasevic. Dodala je: »Običajno so v galeriji, kjer na stenah visijo drugo poleg drugega. Tukaj so še vedno drugo ob drugem, vendar v povsem drugačnem okolju.«