Vojaški vrh, ki
je v ponedeljek v Burmi izvedel državni udar in poskrbel za pridržanje politikov stranke Nacionalna liga za demokracijo (NLD), vključno z
de facto voditeljico
Aung San Su Či, je po navedbah tujih medijev povsem prevzel oblast v državi. Policija je proti Aung san Su Či vložila obtožnico, ki jo bremeni kršitve zakonodaje glede uvoza in izvoza ter lastništva z zakonom prepovedanih komunikacijskih naprav – tiskovna agencija
Reuters navaja, da so na njenem domu odkrili
walkie-talkije.
Organi pregona so vložili obtožnico tudi proti predsedniku Burme
Win Myintu zaradi kršitve prepovedi združevanja med pandemijo covida-19, piše britanski
BBC. Predsedniku očitajo, da se je jeseni udeležil predvolilnega shoda, ki je potekal v avtomobilih. Oba politika bosta pridržana najmanj dva tedna.
V odgovoru na državni udar v Burmi se je oblikovalo Državljansko gibanje za nepokorščino, od koder so sporočili, da zaradi državnega udara stavka osebje v 70 zdravstvenih ustanovah v tridesetih mestih po državi, poroča
Reuters. Vzrok za stavko, kot so sporočili iz novega gibanja, je ravnanje vojske, ki je svoje interese postavila pred ranljivo prebivalstvo, ki se med pandemijo sooča s številnimi stiskami. V Burmi je namreč umrlo več kot 3100 oseb s covidom-19, kar je največ v Jugovzhodni Aziji. Gibanju so se pridružile tudi mladinske in študentske skupine.
V Burmi stavka zdravstveno osebje v več mestih. FOTO: Je Aung Thu/AFP
Medtem ko burmanski poslanci,
de facto voditeljica in predsednik države ostajajo priprti, menda v hišnem priporu v Naypyitawu, je burmanska vojska oblikovala nov vladajoči odbor. Ta, tako
Reuters, je podoben strukturam, ki so državi vladale od državnega udara leta 1962 do 2011, ko je vojska dopustila delno vladanje civilnih voditeljev. Odbor tako sestavljajo generali, odločali pa bodo pod okriljem vrhovnega poveljnika burmanske vojske
Min Aung Hlainga. Vojaški vrh, ki je v ponedeljek prevzem oblasti (na dan prvega zasedanja novega sklica parlamenta) utemeljeval z nepravilnostmi na novembrskih volitvah, na katerih je zmagala stranka NLD, je po udaru napovedal predajo oblasti po izvedbi ponovnih volitev.
Burmanska policija straži vhod v rezidence poslancev. FOTO: Reuters
Medtem ko so zaradi posega v demokratične reforme ZDA prekinile pomoč burmanski vladi (še naprej bodo podpirali nevladne humanitarne organizacije), se članice varnostnega sveta Združenih narodov še niso poenotile glede vsebine resolucije o dogajanju v Burmi. Predlog resolucije, ki ga je pripravila Velika Britanija, poziva k obnovi civilne oblasti in takojšnji izpustitvi pridržanih političnih voditeljev z Nobelovo nagrajenko za mir Aung San Su Či na čelu, ter preklic razglasitve izrednega stanja, piše
STA. Osnutku je nasprotovala Kitajska, ki po besedah kitajskega diplomata »ni naklonjena stopnjevanju napetosti ali nadaljnjim zapletom situacije«.
Komentarji