Burmanska vojska je danes aretirala desno roko politične voditeljice
Aung San Su Či.
Wina Hteina so prijeli na domu njegove hčere v Rangunu, je sporočil tiskovni predstavnik stranke Narodne lige za demokracijo (NLD)
Kyi Toe. Po podatkih združenja za pomoč političnim zapornikom, ki zbira podatke o političnih aretacijah v Burmi, so v udaru doslej aretirali več kot 130 uradnikov in politikov, piše tiskovna agencija
AFP,
prav tako je zablokiran dostop do družbenega omrežja facebook.
Win Htein je za britanski
BBC povedal, da so ga predstavniki vojske in policije aretirali zaradi vstajništva, za kar mu grozi dosmrtna ječa. Pred aretacijo je za medije v angleškem jeziku poudaril, da vojaški udar ni pametna poteza in da je vojska obrnila državo v napačno smer. »Vsi v državi bi se morali z vsemi močmi upreti ukrepom, s katerimi nas želijo vrniti na začetek z uničenjem vlade,« je dejal 79-letni visoki predstavnik NLD.
Študentje v Rangunu nasprotujejo državnemu udaru. FOTO: Reuters
V Rangunu, največjem burmanskem mestu, so se ponoči nadaljevali mirni protesti proti državnemu udaru, ki ga je vojska izvedla v ponedeljek. Ljudje so na svojih domovih udarjali po posodah in peli revolucionarne pesmi ali pa so trobili z avtomobilskimi hupami. Danes popoldne se je v Rangunu zbralo več sto študentov in profesorjev.
Vladavini vojske se je včeraj simbolno prav tako uprlo 70 poslancev stranke NLD, ki so se v prestolnici Najpjido zbrali na simbolni seji parlamenta. Nov parlamentarni sklic po novembrskih volitvah bi se sicer na prvi seji moral sestati v ponedeljek.
Rdeč trakec je postal eden od simbolov podpornikov Aung San Su Či in njene civilne vlade v Burmi. FOTO: AFP
Glede vsebine resolucije o dogajanju v Burmi so se po večdnevnem pogajanju poenotile države članice varnostnega sveta. Po navedbah tiskovne agencije
Reuters včerajšnja resolucija – domnevno zato, da bi bila sprejemljiva za Kitajsko in Rusijo – ne omenja vojaškega udara, a poudarja »nujnost ohranjanja demokratičnih institucij in procesov, neuporabe nasilja in polno spoštovanje človekovih pravic, temeljnih svoboščin in vladavine prava«.
Komentarji