V Avstraliji že tretje beljenje koral v zadnjih petih letih

Znanstveniki, ki spremljajo dogajanje v zvezi z avstralskim Velikim koralnim grebenom, so ugotovili, da se je po februarskih visokih temperaturah morja znova pojavilo obsežno beljenje koral. Pojav se je v zadnjih petih letih ponovil že tretjič in kaže na resno ogroženost te avstralske naravne znamenitosti, ki je uvrščena v Unescovo svetovno naravno dediščino, poroča britanski BBC.

Beljenja koral nastane, ko se prekine simbioza med koralami in algami, ki živijo na njih. Alge zaradi pretoplega morja odmirajo, zato ni več fotosinteze in korale postajajo bele. Prvič so ta pojav v Avstraliji zaznali leta 1998, sledilo je beljenje leta 2002, nato pa so se po daljšem premoru hitro zvrstila tri: leta 2016, 2017 in zdaj, kar kaže na čedalje večjo ogroženost Velikega koralnega grebena. 
 

Doslej poškodovani že dve tretjini grebena

V zadnjih dveh beljenjih je bilo poškodovanega skoraj dve tretjini koralnega grebena, ki je dolg 2300 kilometrov. Tudi tokrat znanstveniki ugotavljajo obširne poškodbe, ki vplivajo tudi na drug živelj v morju. Prizadetost koral je na različnih območjih sicer različno velika, toda skupno je prizadet obsežnejši del grebena kot kadarkoli doslej. Vodilni znanstvenik uprave morskega parka Veliki koralni greben David Wachenfeld je za BBC dejal, da si greben še ni opomogel od beljenj leta 2016 in 2017, pa ga je prizadelo novo. »Zaradi podnebnih sprememb so ti pojavi čedalje pogostejši in hujši, zato je tudi škoda po vsakem dogodku večja.« Korale namreč potrebujejo vsaj deset let, da si opomorejo po enem takšnem beljenju, ob vse pogostejših beljenjih pa tega časa za okrevanje preprosto ni več. A po Wachenfeldovih besedah si bodo verjetno lahko opomogle vsaj korale na turistično pomembnih območjih v severnem in osrednjem delu grebena, saj so tam letos utrpele le manjšo škodo. »Greben je še vedno živahen, dinamičen sistem, toda po vsakem takem dogodku je bolj poškodovan. To dogajanje nas vse skupaj mora prepričati v hitrejše ukrepanje za upočasnitev podnebnih sprememb.«