Usodno soočenje Donalda Trumpa in Kamale Harris

Televizijsko soočenje med demokratsko predsedniško kandidatko Kamalo Harris in republikanskim izzivalcem Donaldom Trumpom, ki se bo čez nekaj ur začelo v pensilvanski Filadelfiji, bo po prepričanju mnogih odločilo o prihodnosti ZDA in vsega sveta. V državi, ki je enkrat že bojevala državljansko vojno, pa so mnenja tudi zdaj močno razdeljena. Demokrati verjamejo, da bo morebitna Trumpova prevlada v velesili Zahoda opravila z demokracijo in uvedla avtokracijo, republikanci Harrisovi pripisujejo nadaljevanje marša k gospodarskemu in drugemu oslabljenju ZDA.  

Kako mogočno orožje političnih vzponov ali padcev so ameriška televizijska soočenja, je konec junija doživel ostareli demokratski predsednik Joe Biden. »Starec s slabim spominom«, kot ga je označil njegov preiskovalec Robert Hur, je pogosto le stal na odru z odprtimi usti in nekaj tednov kasneje so ga hudi pritiski iz lastne stranke prisilili k odpovedi nove predsedniške kandidature.  Mlajša in bolj energična podpredsednica Kamala Harris je demokratom vrnila upanje na zmago, za nadaljevanje izenačenega predsedniškega boja pa nocoj v studiu televizijske družbe ABC potrebuje dovolj dober nastop.

Podpredsednica Kamala Harris je demokratom vrnila radost in upanje. FOTO. Brian Snyder/Reuters

Trumpovi poudarki so znani. Prejšnji republikanski predsednik bo razglašal uspehe svojega prvega mandata v Beli hiši, ko so bile nujne življenjske potrebščine kot hrana in gorivo cenejše za dvajset do trideset odstotkov. Država ni bila preplavljena z milijoni ilegalnih migrantov ter Rusija ni napadla Ukrajine, je zapisal v platformi republikanske stranke za letošnje leto z naslovom Naredimo Ameriko spet veliko. Načrtuje  zaprtja meje in največje deportacije v ameriški zgodovini, končanje inflacije in ustoličenje ZDA kot največje svetovne proizvajalke energije. Z veliki davčnimi nižanji in drugače hoče Ameriki vrniti proizvodnjo.

45. predsednik govori tudi o zaščiti svobode izražanja in verovanja ter pravice do nošnje orožja, preprečiti hoče tretjo svetovno vojno, vrniti mir v Evropo in okrepiti svojo vojsko. Ameriškim mestom bi vračal veličino, dolar naj ostane rezervna svetovna valuta, zdravstveno in pokojninsko zavarovanje brez rezov in podaljšanj delovne dobe. Trump hoče končati z državnimi subvencijami za električne avtomobile, pa tudi za izvajanje kritične teorije rase in spola. Izgnati hoče »Hamasu naklonjene radikalce« ter na univerze vrniti patriotizem, z glasovanjem na en sam dan, identifikacijo volivcev ter dokazi državljanstva hoče zagotoviti varne volitve. ZDA hoče »združiti in dvigniti na nove nivoje uspeha«.

Prejšnji republikanski predsednik Donald Trump se bojuje za svoje videnje ameriške veličine. FOTO: David Dee Delgado/Reuters

Demokratsko podpredsednico Kamalo Harris morda čaka težja naloga: dovolj se mora oddaljiti od predsednika Joeja Bidna, pod katerim je služila skoraj štiri leta, a vseeno ne preveč za prelom z idejami, v katere demokratski volivci še vedno verjamejo z vsem srcem. Tik pred svojim prvim televizijskim in drugačnim soočenjem s Trumpa ne govori več o prepovedi črpanja fosilnih goriv s hidravličnim lomljenjem skrilavcev (fracking) ali razveljavitvi zasebnega zdravstvenega zavarovanja. Nič več ni slišati o prepovedi avtomobilov na bencin do leta 2035 ali obveznem odkupu strelnega orožja, kot je zahtevala med svojo predvolilno kampanjo 2019. Govori celo o gradnji zidu na meji z Mehiko, ki jo je njena administracija ustavila prvi dan v Beli hiši.

Ameriška Bela hiša kot mračni predmet poželenja. FOTO: Barbara Kramžar

Nova demokratska predsedniška kandidatka je le dva dni pred televizijskim soočenjem  končno predstavila svoj program z naslovom »Nova pot naprej« s poudarki kot izgradnja gospodarstva priložnosti in nizkih stroškov za družine, ter zagotavljanje temeljnih svoboščin, varnosti in pravičnosti za vse: »Ohranimo Ameriko varno in cvetočo!«

Kritiki ji očitajo, da je del programa prevzela od Bidna – in od Trumpa. Če je 59-letna hči indijske matere in jamajškega očeta pri konkretnih načrtih še šibka, pa med mnogimi privrženci velja za političarko radosti v nasprotju s pogosto nesramnim Trumpom, ki se je že opekel z dvomi v njeno temno barvo kože. Čeprav noče priznati, so zanj ugodna pravila soočenja, ki preprečujejo vpadanje v besedo: če se ne zna disciplinirati sam, ga bo discipliniral utišani mikrofon.

Televizijsko soočenje s Trumpom je pokopalo politično prihodnost demokratskega predsednika Joeja Bidna. FOTO: Brian Snyder/Reuters

Za Kamalo Harris pa so mnogi volivci že pozabili, da je pred tem veljala za eno najmanj priljubljenih podpredsednic v zgodovini ZDA ter da je njena prva predsedniška kampanja 2020 neslavno propadla. V razklanem ameriškem političnem prostoru, v katerem strankarski prvaki najbolj nagovarjajo svoje simpatizerje, bo morala nekdanja kalifornijska senatorka ter pravosodna ministrica predvsem dokazati, da je dovolj dobra za vodenje Bele hiše.

Nekaj potencialno tveganih sprememb stališč je v minulih tednih predstavil tudi Trump, še posebej do umetne prekinitve nosečnosti in rekreativne uporabe marihuane. Nekateri domnevajo celo vpliv osemnajstletnega sina Barrona, pa čeprav republikanski prvak s tem tvega evangeličanske in druge verske glasove. Barronova slovenska mati Melania je tik pred televizijskim soočenjem opozorila tudi na velike nevarnosti za svojega soproga, ki se je med poletnim predvolilnim nastopom v pensilvanskem Butlerju le z nenadnim premikom glave rešil gotove smrti pod streli dvajsetletnega atentatorja. Molk o tem je težak, je pred izdajo svoje avtobiografske knjige povedala nekdanja prva dama slovenskega rodu, ki sprašuje, zakaj varuhi reda strelca niso aretirali pred govorom. »Razgaliti moramo resnico!«

Za svojega moža se je zavzela nekdanja prva dama slovenskega rodu Melania, ki je tik pred izdajo svoje knjige. Jasper Colt, Jasper Colt Usa Today Network Via Reuters Co

In kaj lahko od ameriških predsedniških kandidatov pričakuje svet z Evropo na čelu? Nobeden od njiju ne bo vrnil dobrohotne supersile ZDA, ki je svoje gospodarsko blagostanje delila z drugimi. To prepričuje obubožanost velikega dela ameriškega delavskega razreda. Trumpov protekcionizem in revanšizem do tistih, ki ne bodo pristali na recipročno obravnavanje gospodarskega in drugega sodelovanja, pa bo veliko ostrejši od tistega, ki ga bo Kamala Harris nadaljevala po Joeju Bidnu. Po drugi strani se morda avtoritarne sile z nepredvidljivim nekdanjim nepremičninskim magnatom ne bodo tako poigravale s seganjem po vplivu v svetu in vojnami. Družbeno-socialno pa bosta tako nekdanji republikanski predsednik kot demokratska podpredsednica povečevala razkole med moškimi in ženskami idejami razvoja, ki kažejo tudi sestavo njunega najbolj zvestega volilnega telesa – vsak s svojega zornega kota.