Neomejen dostop | že od 9,99€
Donald Trump je bil videti jezen, Kamala Harris kandidatka upanja, so po prvem televizijskem soočenju med novo demokratsko predsedniško kandidatko in njenim republikanskim izzivalcem komentirali novinarji ABC.
Televizijsko družbo, ki je gostila prvo dejansko in politično srečanje med njima, republikanci res obtožujejo pristranskosti do demokratov, demokratska podpredsednica pa vsekakor ni bila tako slaba nasprotnica prejšnjega republikanskega predsednika, kot je bil konec junija sedanji demokratski predsednik.
Joe Biden se je moral zaradi tega odreči ponovni predsedniški kandidaturi, njegova naslednica Harrisova pa v torek zvečer vsaj med svojimi volivci ni izgubljala točk.
Voditelja televizijske družbe ABC David Muir in Linsey Davis sta govorila o zgodovinski razpravi in res sta republikanski predsedniški kandidat Donald Trump ter podpredsednica Kamala Harris streljala z vsemi topovi.
Demokratka je pobudo prevzela že takoj na začetku, ko je z iztegnjeno roko odkorakala k nasprotniku in se predstavila. »Lepo vas je videti,« je odgovoril Trump, a tudi kmalu napadel z očitki na račun gospodarstva, priseljevanja in drugega v zadnjih treh letih in pol.
Pripravljena na spopad sta v muzej v bližini filadelfijske Dvorane neodvisnosti, kjer se je usoda ZDA krojila v drugi polovici osemnajstega stoletja, prišla oba razpravljavca.
Harrisova je napadla »davčne olajšave za milijarderje« ter dodatni davek na potrošnike v obliki carin. Trump je spomnil, da jih je demokratski predsednik Joe Biden pustil pri miru, in napadel z obsodbo milijonskega ilegalnega priseljevanja v državo pod demokratsko administracijo. »Počistiti smo morali zmešnjavo Donalda Trumpa,« je dobil v odgovor, povrh pa še obtožbe laži in žalitev.
Demokratska podpredsednica je tudi dejala, da je edina na odru v Filadelfiji z dejanskim načrtom za izboljšanje položaja delavskega razreda in drugih Američanov. »Verjamem v ambicijo, težnje in sanje Američanov!« Trump jo je obtožil, da je soodgovorna za gospodarski položaj z rekordno inflacijo v času sedanje demokratske administracije. »Nima načrta, prepisala je Bidnov načrt!«
Razprava pa se je kmalu preselila k umetni prekinitvi nosečnosti, ki je močna točka demokratske političarke. Z doslednim zagovorom pravice žensk do razpolaganja s svojim telesom si je pridobila številne volivke in volivce in televizijska voditelja je zanimalo, zakaj bi ti zaupali nedavnemu Trumpovemu mehčanju odnosa do vročega vprašanja sodobnih ZDA.
Konec koncev je imenoval vrhovne sodnike, ki so odločanje o tem z zvezne ravni prestavili v domeno zveznih držav. Trump je demokrate obtožil, da zagovarjajo splav do devetega meseca nosečnosti in čez.
V svojem floridskem domu Mar-a-Lago je sicer pred kratkim sam nasprotoval le šesttedenski neomejeni pravici do prekinitve nosečnosti v floridski domovini in s tem razjezil nekatere evangeličanske in druge bolj konservativne podpornike. Kamala Harris se je morala, nasprotno, zagovarjati zaradi stališč in politike do rekordnega priseljevanja za časa njene in Bidnove administracije, ki jezi neštete Američane.
Vroča tema pogovorov so te dni priseljenci iz Haitija, ki v Ohiu domnevno za hrano pobijajo gosi po parkih in domače živali. Kamala Harris je poudarila nadstrankarsko priseljeniško zakonodajo iz lanskega leta, ki jo je po njenem prepričanju onemogočil Trump, ter svoje preganjanje večnacionalnih kriminalnih združb iz časov njenega delovanja kot pravosodna ministrica Kalifornije in tožilka San Francisca.
Na trenutke je politično nasprotovanje med vodilnima ameriškima predsedniškima kandidatoma postalo bolj osebno. Harrisova je Trumpa izzivala z mnenjem, da udeleženci njegovih množičnih predvolilnih zborovanj odhajajo zgodaj, Trump jo je okaral zaradi vpadanja v besedo kljub utišanemu mikrofonu: »Zdaj govorim jaz! Poznate to?« S tem je namignil na znano izjavo demokratske političarke v soočenju z njegovim prvim podpredsednikom Mikom Penceom. Trump je tudi zatrjeval, da Harrisove ne prenaša niti Biden.
Zadnje predsedniške volitve so bile tudi tema vprašanj o Trumpovem nepriznavanju rezultatov in prejšnji predsednik se je ob izjavi, da je izgubil le za las, izgovarjal na sarkazem. Očitno še vedno verjame, da so mu bile volitve ukradene, Harrisova pa je izjavila, da ga je odstavilo 81 milijonov ljudi.
V zadnji tretjini soočenja se je razprava preselila v svet. Pod menoj nikoli ne bi bilo vojne niti v Ukrajini niti v Gazi, je Trump hvalil svoje zunanjepolitične dosežke in v nič dajal demokratske. »Pod Kamalo Karris Izraela v nekaj letih ne bo več,« se je razburil in poudaril izjavo ruskega predsednika Vladimirja Putina, da bi volil Harrisovo.
Podpredsednica je navajala domnevna številna zgražanja svetovnih voditeljev nad 45. predsednikom in odločno zavrnila obtožbe, da je nastrojena proti Izraelu ter vsem njegovim prebivalcem, tudi arabskim. Če bi bil Trump predsednik, bi Putin zdaj sedel v Kijevu, je obtoževala podpredsednica, zdaj so po njenem Natovi zavezniki tako hvaležni, da ni več predsednik. »Če bi bil, bi Putin sedel v Kijevu s pogledom na preostanek Evrope!« Tekmeca je obtožila, da hitro popusti diktatorjem, ki ga hvalijo ali mu ponujajo usluge.
Putin bi sedel v Moskvi in ne bi izgubil 300.000 mož in žensk, se je branil Trump in opozoril na rusko jedrsko orožje. »Ona je bila posrednica,« je spomnil na pogovore Kamale Harris z ukrajinskimi in drugimi voditelji neposredno pred ruskim napadom na Ukrajino. »Je slabša od Bidna, ki je najslabši predsednik v zgodovini ZDA.« Amerika se zanaša na predsednika, ki razume pomembnost naše vloge v svetu, mu je odgovorila politična nasprotnica.
Zatem se je razvnela razprava o Bidnovem slabo izvedenem umiku iz Afganistana, ki je po Trumpovem prepričanju Putina navedel k napadu na Ukrajino. Harrisova je omenila, da njeno stališče ni identično stališčem svojega predsednika, umik iz Afganistana pa je bil umik ZDA iz »večne vojne«. »To je bil najsramotnejši trenutek v zgodovini ZDA,« je ugovarjal Trump.
Voditelj Muir je prejšnjega republikanskega predsednika vprašal tudi o izjavah na račun barve kože svoje nasprotnice in hči indijske matere in jamajškega očeta je ostro protestirala, ko je izjavil, da ga to ne zanima. Ona je Biden, najslabše gospodarstvo, visoka inflacija, je raje obtoževal Trump. Jasno je, da nisem Biden, ponujam pa novo vodstvo države, mu je odgovorila Harrisova. »Imam načrt!« je pribila in izrazila domnevo, da bi Američani radi slišali pogovor o krepitvi delavskega razreda in vseh drugih, in ne o nenehnih žaljenjih.
Trump je raje govoril o njenih načrtih za razorožitev policije, sprla pa sta se tudi o zdravstvenem zavarovanju. Voditelja je zanimalo, zakaj se prejšnji predsednik ne zavzema več za ukinitev »dostopnega« zdravstvenega zavarovanja njegovega demokratskega predsedniškega predhodnika Baracka Obame, kot je obljubljal v svoji prvi predvolilni kampanji. »Imam koncepte za spremembe in o tem boste kmalu slišali.«
Podpredsednico Harrisovo sta voditelja vprašala o spremembi mnenja, da bo ukinila zasebno zdravstveno zavarovanje, pa je demokratka raje spomnila na podporo pokojnega republikanskega politika in vojaka Johna McCaina tako imenovanega »Obamacare«.
»Dostop do zdravstvenega zavarovanja bi moral biti pravica!« Priložnosti je izkoristila tudi za zanikanje domnevnega nasprotovanja strelnemu orožju. »Tim Walz in jaz oba posedujeva puške,« je vpletla še svojega podpredsedniškega kandidata. Guverner Minnesote se mora sicer zagovarjati zaradi umika iz nacionalne garde tik pred odhodom v iraško vojno ter laganja o tem, da je služil v njej.
V zaključni izjavi je ameriška podpredsednica Kamala Harris govorila o dveh različnih vizijah države. Ena – njena – naj bi bila usmerjena v prihodnost, Trumpova v preteklost. Verjame, da Američane združuje več, kot jih deli, zato želi ustvariti gospodarstvo priložnosti ter znižati življenjske stroške.
Ameriki hoče ohraniti spoštovanje v svetu, je dejala, zato hoče ohraniti najmočnejšo vojsko na svetu. Ženskam pa hoče zagotoviti pravico, da same odločajo o svoji usodi. V vsej svoji politični karieri, pravosodni, zakonodajni in podpredsedniški, je po svojih besedah imela le enega samega klienta: ameriško ljudstvo.
Trump je v svojih dveh zaključnih minutah vprašal, zakaj ni vsega obljubljenega – gospodarstva, položaja na mejah in delovnih mest – uresničila že v treh letih in pol na oblasti. Spomnil je na nemško uvajanje obnovljivih energetskih virov, ki se je kmalu izkazalo za neuresničljivo, pa ga želi demokratska administracija ponoviti.
»Smo država v resnem nazadovanju,« je opisal vladavino svoje nasprotnice in predsednika Joeja Bidna, po njegovem se vsi smejejo Američanom in ne morejo verjeti, kaj se dogaja z ZDA. Sam je zgradil vojsko, Harrisova je orožje podarila Afganistanu. »Najslabša podpredsednica v zgodovini države!«
Harrisova je Trumpa spravila v defenzivo, so se po koncu soočenja glasili naslovi v časopisih, kot sta New York Times in Washington Post, ki sta naklonjena demokratom. Bolj konservativni mediji pa niso mogli razglasiti prevlade republikanskega prvaka v prvem soočenju z demokratsko nasprotnico. »Dobra razprava!« je le sklenil New York Post s pripombo, da se Trumpovi privrženci jezijo na moderatorja, ki sta popravljala le njegove izjave in nobenih demokratske političarke.
Morda še hujši udarec Donaldu Trumpu pa je odločitev znane pevke Taylor Swift za njegovo nasprotnico takoj po koncu soočenja. 34-letna megazvezda, ki je partnerka zvezdnika ameriškega nogometa Travisa Kelcea, v demokratski podpredsednici Kamali Harris vidi stabilno, nadarjeno voditeljico.
Na instagramu je objavila tudi fotografijo svoje mačke, morda kot namig na Trumpovega podpredsedniškega kandidata in senatorja iz Ohia J. D. Vancea, ki se je pred leti norčeval iz samskih mačjih gospodičen. In res demokrate v večini podpirajo ženske ter še posebej samske, medtem ko so na Trumpovi strani moški, med njimi vse bolj tudi temnopolti in hispanski.
V državi, ki je enkrat že bojevala državljansko vojno, so mnenja močno razdeljena. Demokrati verjamejo, da bo morebitna Trumpova prevlada v velesili Zahoda opravila z demokracijo in uvedla avtokracijo, republikanci Harrisovi pripisujejo nadaljevanje marša h gospodarskemu in drugemu oslabljenju ZDA. Kako mogočno orožje političnih vzponov ali padcev so ameriška televizijska soočenja, je konec junija doživel ostareli demokratski predsednik Joe Biden. »Starec s slabim spominom,« kot ga je označil njegov preiskovalec Robert Hur, je pogosto le stal na odru z odprtimi usti in nekaj tednov kasneje so ga hudi pritiski iz lastne stranke prisilili k odstopu od nove predsedniške kandidature.
Mlajša in bolj energična podpredsednica Kamala Harris je demokratom vrnila upanje v zmago, v doslej zelo izenačenem predsedniškem boju pa bo za to potrebovala tudi prevlado argumentov. Trumpovi poudarki so znani. Prejšnji republikanski predsednik razglaša uspehe svojega prvega mandata v Beli hiši, ko so bile nujne življenjske potrebščine, kot sta hrana in gorivo, dvajset do trideset odstotkov cenejše. Država ni bila preplavljena z milijoni ilegalnih migrantov ter Rusija ni napadla Ukrajine, Hamas pa ne Izraela, je zapisal v platformi republikanske stranke za letošnje leto z naslovom Naredimo Ameriko spet veliko. Načrtuje zaprtja meje in največje deportacije v ameriški zgodovini, končanje inflacije in ustoličenje ZDA kot največje svetovne proizvajalke energije. Z velikimi davčnimi nižanji in drugače hoče Ameriki vrniti proizvodnjo.
45. predsednik govori tudi o zaščiti svobode izražanja in verovanja ter pravice do nošnje orožja, preprečiti hoče tretjo svetovno vojno, vrniti mir v Evropo in okrepiti vojsko. Ameriškim mestom bi vračal veličino, dolar naj ostane rezervna svetovna valuta, zdravstveno in pokojninsko zavarovanje pa brez rezov in podaljšanj delovne dobe. Trump hoče opraviti z državnimi subvencijami za električne avtomobile pa tudi z izvajanjem kritične teorije rase in spola. Izgnati hoče »Hamasu naklonjene radikalce« ter na univerze vrniti patriotizem, z glasovanjem na en sam dan, identifikacijo volivcev ter dokazom državljanstva hoče zagotoviti varne volitve. ZDA hoče »združiti in jih dvigniti na nove ravni uspeha«.
Demokratsko podpredsednico Kamalo Harris čaka zahtevna naloga: dovolj se mora oddaljiti od predsednika Joeja Bidna, pod katerim je služila skoraj štiri leta, a vseeno ne preveč od idej, v katere demokratski volivci še vedno verjamejo z vsem srcem. Po naznanitvi predsedniške kandidature pa podpredsednica ne govori več o prepovedi črpanja fosilnih goriv z lomljenjem skrilavcev (fracking) ali razveljavitvi zasebnega zdravstvenega zavarovanja. Nič več ni slišati o prepovedi avtomobilov na bencin do leta 2035 ali obveznem odkupu strelnega orožja, kot je zahtevala med svojo predvolilno kampanjo 2019. Govori celo o gradnji zidu na meji z Mehiko, ki jo je njena administracija ustavila prvi dan v Beli hiši.
Biden je svoji podpredsednici že takoj na začetku naložil odgovornost za rešitev migrantske krize in nova predsedniška kandidatka bo morala prepričati v nove prioritete. Le dva dni pred televizijskim soočenjem je končno predstavila svoj program z naslovom Nova pot naprej s poudarki, kot so zgraditev gospodarstva priložnosti in nizki stroški za družine, ter z zagotavljanjem temeljnih svoboščin, varnosti in pravičnosti za vse: »Ohranimo Ameriko varno in cvetočo!«
Kritiki ji očitajo, da je del programa prevzela od Bidna – in od Trumpa. Če je 59-letna hči indijske matere in jamajškega očeta pri konkretnih načrtih še šibka, pa med številnimi privrženci velja za političarko radosti v nasprotju s pogosto nesramnim Trumpom. Za Kamalo Harris pa so mnogi volivci že pozabili, da je pred tem veljala za eno najmanj priljubljenih podpredsednic v zgodovini ZDA ter da je njena prva predsedniška kampanja 2020 neslavno propadla.
V razklanem ameriškem političnem prostoru, kjer strankarski prvaki najbolj nagovarjajo svoje simpatizerje, bo morala nekdanja kalifornijska senatorka ter pravosodna ministrica predvsem dokazati, da je dovolj dobra za vodenje Bele hiše. Isto velja tudi za njenega republikanskega nasprotnika Donalda Trumpa, ki svoje privržence preizkuša s spremembami stališč do umetne prekinitve nosečnosti in rekreativne uporabe marihuane. Poznavalci domnevajo, da je na to vplival njegov osemnajstletni sin Barroa, pa čeprav republikanski prvak s tem tvega evangeličanske in druge verske glasove.
Barronova slovenska mati Melania je tik pred televizijskim soočenjem opozorila tudi na veliko nevarnost, v kateri je njen soprog, ki se je med poletnim predvolilnim nastopom v pensilvanskem Butlerju le z nenadnim premikom glave rešil gotove smrti pod streli dvajsetletnega atentatorja. Molk o tem je težak, je pred izdajo svoje knjige povedala nekdanja prva dama slovenskega rodu, ki sprašuje, zakaj varuhi reda strelca niso aretirali pred govorom. »Razgaliti moramo resnico!«
In kaj lahko od ameriških predsedniških kandidatov pričakuje svet z Evropo na čelu? Nobeden od njiju ne bo vrnil dobrohotne supersile ZDA, ki je svoje gospodarsko blagostanje delila z drugimi, saj to preprečuje obubožanost velikega dela ameriškega delavskega razreda. Trumpov protekcionizem in revanšizem do tistih, ki ne bodo privolili v recipročno obravnavanje gospodarskega in drugega sodelovanja, pa bi bil veliko ostrejši od tistega, ki ga bi Kamala Harris nadaljevala po Joeju Bidnu.
Po drugi strani se morda avtoritarne sile z nepredvidljivim nekdanjim nepremičninskim magnatom ne bodo tako poigravale s seganjem po vplivu v svetu in vojnami, kot se poigravajo zdaj. Družbeno-socialno bosta tako Donald Trump kot Kamala Harris povečevala razkole med »moškimi« in »ženskami« idejami razvoja, ki kažejo tudi sestavo njunega najbolj zvestega volilnega telesa, seveda vsak s svojega zornega kota.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji