Ostareli predsednik Biden in njegova dediščina

Ameriški demokratski predsednik Joe Biden, vse življenje prispodoba vztrajanja vsemu navkljub, je zaradi velikega pritiska svoje stranke odstopil od ponovne predsedniške kandidature. Na družbenem omrežju X se je tudi zavzel za podpredsednico Kamalo Harris kot novo prvakinjo demokratske stranke, o čemer bodo povedali svoje še vodilni v demokratski stranki. Nekdanje kalifornijske senatorke kot dedinje vse bolj problematične bidenomike se za nasprotnico že veseli ponovni republikanski predsedniški kandidat Donald Trump.

Joe Biden se umika iz predsedniške tekme

Enainosemdesetletni Joe Biden je vse življenje hrepenel po Beli hiši in je prvo predsedniško kampanjo začel že leta 1988. Po odkritju, da je ukradel citat britanskega laburističnega voditelja Neila Kinnocka, je umaknil kandidaturo, dolgoletni delawarski senator, ki je v mladosti premagal jecljanje, pa se ni pustil pregnati iz politike. Če ne bi leto dni pred tem umrl sin Beau, bi kandidiral že leta 2016.

Predsednik Biden se po pol stoletja v Washingtonu počasi poslavlja. FOTO: Carlos Barria/Reuters

Iz Bidnovih krogov so v minulih tednih nakazovali, da mu je že tedaj prekrižal načrte dotedanji demokratski predsednik Barack Obama, ki je namesto svojega podpredsednika podprl zunanjo ministrico Hillary Clinton. Biden je vendarle dobil zadoščenje, ko je v nasprotju z njo leta 2020 premagal Trumpa in je do zadnjega trdil, da lahko to naredi tudi letos. Po teh informacijah je bil Obama spet v prvih vrstah proti njemu in 46. predsednik z vse večjo težo let ni imel več možnosti.

Katastrofalni nastop na prvem televizijskem soočenju s ponovnim republikanskim predsedniškim kandidatom Trumpom ni odvrnil le Obame, ampak tudi vplivno prejšnjo predsednico predstavniškega doma Nancy Pelosi in vse več vidnih demokratov. Kamala Harris, če bo na avgustovski demokratski konvenciji v Chicagu res imenovana za demokratsko predsedniško kandidatko, bo morala hitro združiti demokratske vrste. Doslej je veljala za še manj priljubljeno od Bidna, zadnje javnomnenjske raziskave so pokazale, da ji večina demokratskih volivcev hoče dati priložnosti, da se izkaže.

Delovati bo morala bolj predsedniško

Kdorkoli se bo v imenu demokratov boril za Belo hišo, bo moral pretresti celotno Bidnovo triletno dediščino. Predsednik, ki namerava ostati v Beli hiši do konca mandata, je za svojo največjo dediščino razglašal programe, nanje se je skliceval, ko je pozival h končanju »toliko stvari, ki smo jih uresničili«. Zaradi socialnih, okoljevarstvenih in drugih reform so ga mnogi na levici res primerjali z zgodovinskima predsednikoma Lyndonom Johnsonom in Franklinom Rooseveltom, drugi pa se bridko zavedajo jeze Američanov zaradi gigantske podražitve vsega, od hrane do goriva in nepremičnin.

Tako kot je Trump združil republikanske volivce, bo morala Bidnova naslednica ali naslednik demokratske. FOTO: Bill Pugliano Getty Images Via Afp

Bidna sta še najdlje podpirala demokratični socialist Bernie Sanders in prav tako skrajno leva Alexandria Ocasio-Cortez, senator iz Vermonta in predstavnica iz New Yorka. Biden je svoje socialne programe sicer poskušal uravnotežiti s prevzemom delov idealov »najprej Amerika« predhodnika Trumpa, med njimi zlasti ohranitev carin na kitajske izdelke in spodbujanje domače proizvodnje vsega, od čipov naprej. Kamala Harris, če bo obveljala za predsedniško nominiranko, bo morala premisliti o državnem spodbujanju gospodarstva, saj ga je Trump uspešneje vodil s spodbujanjem nizkih davkov in podjetništva.

Predvolilno demokratsko delo bo morda kljub temu manj zahtevno zaradi ogorčenih ideoloških ločnic v velesili Zahoda. Tako kot se republikanci zgrinjajo okrog novega idola delavskega razreda Donalda Trumpa, ta še naprej odbija številne demokrate. Prva ženska in temnopolta predsednica Kamala Harris bo morala delovati bolj predsedniško, saj so se k Trumpu obračali tudi številni v preteklosti trdno demokratski afriški in južnoameriški Američani. Tudi ti ji bodo najprej očitali, da ni zadržala zgodovinskega vala priseljevanja, čeprav ji je to že v prvem letu vladavine naložil Biden. 

Pravica do splava kot pomemben demokratski argument

Kamala Harris pa se je odlikovala kot velika zagovornica pravice Američank do umetne prekinitve nosečnosti, ki je eno najbolj vročih vprašanj ameriškega političnega trenutka. Republikancem se še ni posrečilo prepričati večine javnosti, da odločanje o tem sodi k demokratičnim postopkom v zveznih državah in ne k sodnim odločitvam na zvezni ravni, zato bo to vprašanje še naprej odmevalo na volitvah. Tudi to vprašanje pa ni izključno povezano s sedanjo podpredsednico in še vedno je mogoče, da se bodo za najvišji izvršni položaj v državi potegovali tudi drugi vidni demokrati. Če bodo enotno stopili za 59-letno predstavnico nove, mlajše generacije ameriških političark in politikov, bodo pokazali že prihodnji dnevi.