Ursula von der Leyen ponuja roko Donaldu Trumpu

»Veliko je na kocki za obe strani. Naša prva prednostna naloga je, da čim prej začnemo sodelovati, razpravljamo o skupnih interesih in smo pripravljeni na pogajanja,« je na svetovnem gospodarskem forumu v Davosu glede prihodnjih gospodarskih odnosov z ZDA dejala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen.

Po njenem mnenju bi morali biti pragmatični, »a bomo vedno stali za svojimi načeli, zaščitili naše interese in podpirali naše vrednote, evropski način«.

Prihodnja štiri leta za EU ne bodo zlata doba

Pojasnila je, da nobena druga gospodarstva na svetu niso tako povezana, kot sta gospodarstvi ZDA in EU. Evropska podjetja v ZDA zaposlujejo 3,5 milijona Američanov. Še milijon ameriških delovnih mest je neposredno odvisnih od trgovine z Evropo. Celotne dobavne verige se raztezajo na obeh straneh Atlantika.

Spoprijemanje z ameriškimi digitalnimi platformami bo velik zalogaj za Bruselj. FOTO: Mike Segar/Reuters

»Tako je ameriško letalo izdelano z nadzornimi sistemi in ogljikovimi vlakni iz Evrope,« je ocenila. Ameriška zdravila izdelujejo s kemikalijami in laboratorijskimi orodji, ki prihajajo z naše strani Atlantika. Na drugi strani Evropa iz ZDA uvozi dvakrat več digitalnih storitev kot iz celotnega azijsko-pacifiškega območja. ZDA zagotavljajo tudi naš utekočinjeni zemeljski plin. Obseg medsebojne trgovine znaša 1,5 bilijona evrov, kar predstavlja 30 odstotkov svetovne trgovine.

EU čaka intenzivno delo za boljšo konkurenčnost

Opozorila je, da se je Evropa zadnjih 25 let pri svoji rasti zanašala na rastočo svetovno trgovino in na poceni energijo iz Rusije, skrb za varnost pa je prepogosto prepustila drugim. »Vendar so ti časi minili,« je dejala.

Napovedala je, da bo Evropa prestavila v višjo prestavo, da si bo zagotovila rast v prihodnjih 25 letih. Podlaga za delo bo kompas za konkurenčnost, ki ga bo Bruselj na podlagi poročila nekdanjega predsednika ECB Maria Draghija predstavil prihodnji teden. Pot do tega naj bi bila boljša mobilizacija razpoložljivega kapitala v EU, zmanjšanje birokracije za podjetja, cenejša energija.

Manj birokracije za podjetja

Inovativnim podjetjem bodo ponudili, da bodo v vsej Uniji lahko delovala po enotnih pravilih. »Temu pravimo 28. režim. Pravo družb, insolventnost, delovno pravo, obdavčitev – en sam in preprost okvir po vsej Uniji,« je pojasnila.

»Naša konkurenčnost je odvisna od vrnitve k nizkim in stabilnim cenam energije. Čista energija je srednjeročni odgovor, saj je poceni, ustvarja dobra domača delovna mesta in krepi našo energetsko neodvisnost. Evropa že danes proizvede več električne energije iz vetra in sonca kot iz vseh fosilnih goriv skupaj,« je dejala.

Bo pa po njenem mnenju še veliko dela, da bi te koristi prenesli na podjetja in ljudi, je napovedala. »Ne le da moramo še naprej diverzificirati našo preskrbo z energijo in širiti čiste vire proizvodnje iz obnovljivih virov in v nekaterih državah tudi iz jedrske energije. Vlagati bomo morali v naslednje generacije tehnologije čiste energije, kot so fuzija, izboljšana geotermalna energija in baterije s trdnim elektrolitom,« je napovedala.

Vztrajanje pri podnebnem sporazumu iz Pariza

Pariški sporazum je po njenih besedah »še vedno najboljše upanje za človeštvo«. Opozorila je na poplave od Brazilije do Indonezije, od Afrike do Evrope, požare v Kanadi in Kaliforniji, orkane v ZDA in na Karibih. Evropa bo vztrajala pri svoji poti in še naprej sodelovala z vsemi narodi, ki želijo zaščititi naravo in ustaviti globalno segrevanje. »Vse celine se bodo morale spopasti z vse večjim bremenom podnebnih sprememb. Njihovega vpliva ni mogoče ignorirati,« je dejala.

Donaldu Trumpu ni veliko mar za podnebne spremembe. FOTO: Saul Loeb/AFP

V časih, ko Donald Trump grozi s kazenskimi carinami, je Ursula von der Leyen opozorila na nova partnerstva EU s Švico, južnoameriškimi državami Mercosurja, Mehiko. Prva pot njene nove evropske komisije bo v Indijo, da nadgradi strateško partnerstvo. Tudi v odnosih s Kitajsko si bo EU prizadevala za vzajemne koristi. EU pa da se bo morala pripraviti na drugi kitajski šok – prevelike zmogljivosti, ki izhajajo iz državnega financiranja.

Obdobje ostre geostrateške konkurence

Opozorila je, da se svetovni red sodelovanja, ki smo si ga predstavljali pred 25 leti, ni uresničil. »Namesto tega smo vstopili v novo obdobje ostre geostrateške konkurence. Največja svetovna gospodarstva se borijo za dostop do surovin, novih tehnologij in svetovnih trgovinskih poti. Od umetne inteligence do čistih tehnologij, od kvantnih do vesolja, od Arktike do Južnokitajskega morja – tekma je v polnem teku,« je dejala.  

Ker se ta konkurenca krepi, Nemka pričakuje, da bodo države pogosto uporabljale gospodarska orodja, kot so sankcije, nadzor izvoza in carine, ki so namenjena zaščiti gospodarske in nacionalne varnosti.