Trump že napovedal najgloblje spremembe v novejši zgodovini

Danes je v Washingtonu potekala slovesna inavguracija Donalda Trumpa, ki je bil izvoljen za položaj 47. predsednika Združenih držav Amerike. Po izbojevanih volitvah in burni kampanji, ki je polarizirala javnost, je Trump prevzel funkcijo v obdobju velikih političnih in družbenih sprememb. Pred njim so številni izzivi, od gospodarske reforme do vprašanj mednarodnih odnosov.

Kako je potekala današnja slovesnost in kakšni so prvi koraki nove administracije, smo spremljali v živo.

Donald Trump napovedal najgloblje spremembe v novejši zgodovini

45. in 47 predsednik ZDA je v kongresni rotundi najprej pozdravil podpredsednika J. D. Vancea, predsednika predstavniškega doma Mika Johnsona, voditelja senatne večine Johna Thuna, predsednike Joeja Bidna, Billa Clintona, Georgea W. Busha in Baracka Obamo, podpredsednico Kamalo Harris in vse državljane, potem pa je udaril s svojimi načrti za prihodnja štiri leta v Beli hiši: »Zlato obdobje Amerike se začenja prav zdaj!« Napovedal je, da bo njihova država cvetela od njegovega prvega dne v Beli hiši ter ji bodo zavidali, ne pa je izkoriščali. »Preprosto bom Ameriko postavil na prvo mesto!«

Novi predsednik je ZDA je napovedal vrnitev ameriške suverenosti ter končanje tistega, kar vidi kot zlorabo pravosodja za politične namene. »Najprej bom razglasil izredno stanje na naši južni meji!« je napovedal izgon »milijonov in milijonov zločinskih tujcev« ter zadrževanje migrantov v Mehiki. Zločinske kartele, ki pomagajo pri tihotapljenju ljudi, bo razglasil za teroristične organizacije.

Takoj se bo spopadel z rekordno inflacijo in višanjem življenjskih stroškov, ki so jih po njegovem povzročile visoke cene energije. »Vrtali bomo, baby, vrtali,« je z znano krilatico napovedal neomejeno izkoriščanje fosilnih goriv. »Zaradi tekočega zlata pod našimi nogami bomo spet bogati.«

Končal bo subvencije za električne avtomobile, preveril in spremenil bo ves mednarodni trgovinski sistem. Trump številnim državam s trgovinskim presežkom očita izkoriščanje ameriške odprtosti. Ne bo dovolil niti zlorabe pravosodnega sistema za pregon političnih nasprotnikov, kot se je v zadnjih štirih letih videl sam, protestantski duhovnik Franklin Graham, sin znamenitega Biilyja Grahama, pa je že v molitvi domneval, da je 45. in 47. predsednika pred atentatorji obvaroval sam Bog. Sta smo dva spola, moški in ženski, je poudaril Trump, na delovna mesta pa bo vrnil tudi vse vojake in druge sile varnosti in reda, ki so bil odpuščeni zaradi zavračanja cepiv: »Njihova edina naloga bo obramba pred sovražniki države!«

Naznanil je preimenovanje Mehiškega zaliva v Ameriškega ter vrnitev imena gore McKinley po nekdanjem predsedniku na prelomu devetnajstega in dvajsetega stoletja, ki ga občuduje Trump – in naznanil vrnitev Panamskega kanala, ki ga, kot pravi, niso podarili Kitajski, ampak Panami. V priznanje svojemu tesnemu sodelavcu Elonu Musku je napovedal ameriško zastavo na Marsu, pred tem pa omenil tudi odločenost za razširitev ozemlja ZDA.

Napovedal je, da bo Amerika spet spoštovana in ponosna ter od prvega njegovega dne v Beli hiši svobodna in neodvisna. »Zlato obdobje se pravkar začenja!« Republikanski udeleženci so med Trumpovim govorom glasno ploskali, demokratski so bili videti presunjeni. Na koncu je pevka Carrie Underwood začela pesem o čudoviti Ameriki.

Biden oprostil krivde še druge člane svoje družine

Tik pred Trumpovo prisego je demokrat Joe Biden v zadnjih minutah svojega predsedovanja oprostil krivde še nekatere druge člane svoje družine poleg sina Hunterja, ki je že bil obsojen zaradi nezakonitega posedovanja strelnega orožja in so ga čakali še procesi zaradi davčnih utaj in drugega. Republikanci so dolgo sumili, da so bili v družinske posle pridobivanja desetin milijonov dolarjev od tujih držav vpleteni tudi brat James, sestra Valerie in drugi. Še vedno predsednik Biden je poudaril, da oprostitev ne pomeni priznanja krivde. Politični nasprotniki pa ne vidijo drugega razloga za milijonska nakazila brez dokazov legalnih dejavnosti družine nekdanjega podpredsednika ZDA, pod predsednikom Barackom Obamo zadolženega za velik del odnosov ZDA s svetom.

Prisega novega predsednika ZDA Donalda J. Trumpa in njegovega podpredsednika J. D. Vancea

»Jaz, Donald J. Trump. Slovesno prisegam, da bom zvesto opravljal funkcijo predsednika Združenih držav in bom po svojih najboljših močeh ohranjal, varoval in branil ustavo Združenih držav,« je pred predsednikom vrhovnega sodišča Johnom Robertsom prisegel 47. predsednik ZDA Donald J. Trump. »Tako mi Bog pomagaj!«

»Jaz, James David Vance, slovesno prisegam, da bom zvesto opravljal funkcijo podpredsednika Združenih držav proti vsem sovražnikom, domačim in tujim,« je pred tem prisegel novi podpredsednik J. D. Vance.

Besede o življenju, svobodi in iskanju sreče ter časih preizkušnje za Američane

Senatorka iz Minnesote slovenskih korenin Amy Klobuchar je v vlogi voditeljice inavguralnega protokola govorila o medsebojnem nadzoru treh vej ameriške oblasti – po angleško checks and balances – »velikega ameriškega eksperimenta, utemeljenega na vladavini prava«. Drugi govorniki so omenjali načelo ameriške ustave in deklaracije o neodvisnost o življenju, svobodi in iskanju sreče, ki je stoletja navdihovalo svet: »Minula leta so bila preizkušnja na mnoge Američane!« Kardinal Timothy Dolan, newyorški nadškof, je molil za modrost političnih in drugih voditeljev.

Trumpova družina kot politična podpora

Na zborovanju v Washingtonu so Trumpa spremljali vsi njegovi družinski člani. Sin Eric s soprogo Laro in otrokoma Carolino in Lukom je imel pomembno vlogo, medtem ko je drugi sin, Don Jr., prišel s svojo hčerko Kai in novo spremljevalko. Lara Trump, sopredsednica Republikanskega nacionalnega komiteja (RNC), je poskrbela za organizacijo odvetniške mreže, ki je bedela nad volitvami. Trumpova hčerka Ivanka in njen mož Jared Kushner se v politiko ne vračata, Ivanka pa zdaj na družbenih omrežjih promovira zdrav življenjski slog in fitnes.

Najbogatejši Zemljan na Trumpovi strani

Na Trumpovem zmagovalnem zborovanju v Washingtonu je ob njem stal najbogatejši Zemljan, Elon Musk, brez katerega republikanski kandidat verjetno ne bi premagal demokratske kandidatke Kamale Harris. Lastnik Tesle, Spacexa in Starlinka je Trumpovo kampanjo podprl z donacijo četrt milijarde dolarjev. Poleg tega je z nakupom Twitterja, zdaj X, končal medijsko blokado, ki je omejevala Trumpa. Musk bo skupaj z Vivekom Ramaswamijem, nekdanjim predsedniškim kandidatom, vodil novo Ministrstvo za vladno učinkovitost (DOGE), ki bo poskrbelo za zmanjšanje državne porabe. Prva tarča naj bi bilo ministrstvo za izobraževanje, katerega pooblastila bi prenesli na zvezne države. Ustanovljeno leta 1979 pod predsednikom Jimmyjem Carterjem, ministrstvo kritizirajo zaradi domnevne indoktrinacije učencev in učiteljev ter omejevanja pravic staršev.

Slovenska prva dama Melania

»Vem, kam prihajam, poznam sobe, v katerih bom živela, in razumem proces,« je Melania Trump, 54-letna Sevničanka, povedala za Fox News. Tokrat se zdi veliko bolj samozavestna kot v prvem mandatu svojega moža, ko je bila pogosto tarča kritik. Po izdaji svojih spominov z naslovom Melania, kjer opisuje tudi odraščanje v Sevnici, zdaj sodeluje pri Amazonovi produkciji o svojem življenju kot prvi dami. Po poročilih bo s tem zaslužila 40 milijonov dolarjev. Poleg tega prodaja patriotske božične okraske in digitalne zbirateljske kovance z lastno podobo.

Poleg predsedniškega sina Barrona slovenski oče prve dame Melanie

Tik pred novim predsednikom je v kongresno rotundo vstopila tudi njegova družina: sinovi Barron, Don ml. in Eric, zadnji s soprogo Laro, ki je kot sopredsednica Republikanskega nacionalnega komiteja RNC odigrala pomembno vlogo pri nadzoru nad volitvami. Prišla sta Ivanka in Jared Kushner, ki sta delovala v prvi Trumpovi administraciji, a sta se zdaj raje odločila za zasebno in poslovno življenje, ter hčerka Tiffany, katere tast bo član ekipe za iskanje miru na Bližnjem vzhodu. V prvi vrsti najbližjih ljudi ponovnega predsednika ZDA je tudi slovenski oče prve dame Melanie Viktor Knavs. Kamere so zabeležile nežen trenutek med materjo in sinom, ko je Melania stopila ob Barronovo stran. Študent jo je objel in se ji nasmehnil.

Slovenski sin Barron

V prvem Trumpovem mandatu je Melania predvsem skrbela za tedaj enajstletnega sina Barrona, s katerim je ostala v New Yorku, dokler ni končal šolskega leta. Zdaj 18-letni študent newyorške univerze Barron po mnenju svoje mame odloča o tem, kje želi biti in kaj želi početi. Melania je dejala: »Učimo jih, vodimo jih, potem pa jim damo krila, da odletijo.«

Trump, Biden ter povabljenci v kongresu

V rotundi ameriškega kongresa, kjer bo v nasprotju s tradicijo zbora na zahodnem dvorišču prisegel ponovni predsednik Donald Trump, so se že zbrali povabljenci. Prejšnji predsednik Bill Clinton je prišel s soprogo Hillary, Barack Obama brez Michelle. Od sedanjih veljakov sta med imenovanci za ministre prišla tesni Trumpov sodelavec Elon Musk, ki je zadolžen za nižanje državnih stroškov in krčenje državne uprave, in Vivek Ramaswamy. Od tehnoloških velikanov so bili med drugimi navzoči Alphabetov Sundar Pichai, Applov Tim Cook in Metin Mark Zuckerberg.

Tradicionalno so povabljeni vsi senatorji in predstavniki ter člani vrhovnega sodišča. Njegov predsednik John Roberts je zadolžen za branje prisege, ki jo ponovi predsednik, vrhovni sodnik Brett Kavanaugh bo enako naredil s podpredsednikom J.D. Vanceom.

Od tujih povabljencev je bilo pred kamerami mogoče videti argentinskega predsednika Javiera Mileija, italijansko premierko Giorgio Meloni in kitajskega podpredsednika Han Zhenga. Navzoč je bil tudi nekdanji britanski premier Boris Johnson.

Odhod vodilnih ameriških politikov iz Bele hiše

Prejšnji in prihodnji voditelji ZDA so se iz Bele hiše odpravili v kongres, kjer bosta prisegla novi predsednik Donald Trump in njegov podpredsednik J.D.Vance. Prvi sta se z limuzinama odpravili na pot prvi dami Jill Biden in Melania Trump, za njima podpredsednika nasprotnih političnih barv J.D. Vance in Kamala Harris. Na koncu sta se na kratko pot do kongresa odpravila tudi predsednika Joe Biden in Donald Trump, pred njima senatorka iz Minnesote slovenskih korenin Amy Klobuchar, ki bo imela pomembno vlogo pri inavguraciji.

Prvo potovanje – Kalifornija

Trump bo svoj mandat začel s potovanjem v Kalifornijo, kjer so požari v Los Angelesu povzročili ogromno škode. Obisk bo izkoristil za kritiko demokratskega vodstva, ki ga obtožuje slabe požarne varnosti, zmanjšanja gasilskih proračunov in napačnih okoljskih politik.

Borze v zelenem

Indeksi na newyorških borzah so v začetku novega trgovalnega tedna obarvani zeleno. Vlagatelje je spodbudilo poročanje časnika Wall Street Journal, da Donald Trump, ki bo danes prisegel kot predsednik ZDA, po prevzemu položaja ne bo takoj uvedel dodatnih carin na uvoz, poročajo tuji mediji.

Indeks Dow Jones je bil po prvih 30 minutah trgovanja 0,78 odstotka nad izhodiščem, širši indeks S&P 500 pa odstotek. Tehnološki indeks Nasdaq je beležil 1,51-odstotno rast.

Razkrivanje ameriških skrivnosti

Trump namerava objaviti vse dokumente o atentatu na Johna F. Kennedyja in Martina Luthra Kinga ml. To je del širših načrtov njegove administracije, ki vključujejo tudi preiskavo ravnanja farmacevtske industrije in vloge dr. Anthonyja Faucija v povezavi s pandemijo covida-19.

Konec cerkvenega obreda, Donald in Melania Trump na čaju v Beli hiši

Donald in Melania Trump sta se na dan inavguracije najprej udeležila cerkvenega obreda v cerkvi Sv. Janeza v neposredni bližini Bele hiše, od tam sta odšla na čaj z odhajajočim predsednikom Joejem Bidnom in njegovo prvo damo dr. Jill. Skorajšnja nova prva dama Melania je pred tem prelomila tradicijo obiska na čaju pred dnevom inavguracije z izgovorom, da že pozna svoje prihodnje domovanje, med demokratskim prvim parom in njegovim republikanskim predhodnikom in naslednikom pa so tudi sicer plamtele zamere, najbolj zaradi Trumpovega oporekanja rezultatov volitev iz leta 2020.

»Dobrodošli doma!« ju je zdaj na stopnicah Bele hiše pozdravil še dve uri še vedno predsednik Biden, pričakovati pa je tudi, da bo svojemu nasledniku (in predhodniku) pustil prijazno pisemce. Takšnega je vsem zameram navkljub leta 2020 pustil tudi Trump.

Biden ima po novembrskih volitvah, ki jih je izgubila njegova podpredsednica Kamala Harris, morda več zamer do svojih demokratskih kolegov kot do republikanskega prvaka. Zaradi njega lahko zatrjuje, da bi sam zmagal na volitvah, če ga ne bi poleti potisnili iz predsedniške tekme.

Trump in Hollywood

Kljub prevladi demokratov v Hollywoodu Trump uživa podporo nekaterih znanih imen, kot so Jon Voight, Sylvester Stallone in Mel Gibson. Na glasbeni sceni ga podpirajo Kid Rock in skupina Village People, katerih uspešnica Y.M.C.A. pogosto spremlja Trumpova zborovanja.

Joe Biden in prihodnost demokratov

Po porazu na volitvah Joe Biden poskuša dvigniti moralo v stranki, a se demokrati soočajo z notranjimi razkoli. Alexandria Ocasio-Cortez poziva k preoblikovanju stranke, medtem ko nekateri vidijo rešitev v novih obrazih, kot je Dean Phillips. Demokratom se obetajo velike spremembe, saj ankete kažejo, da večina njihovih volivcev podpira prenovo stranke.

Biden preventivno pomilostil Faucija in sodelujoče v preiskavah nemirov na Kapitolu

Predsednik ZDA Joe Biden je tik pred odhodom iz Bele hiše preventivno pomilostil več ljudi, ki veljajo za politične nasprotnike in kritike novega predsednika Donalda Trumpa, in jih zaščitil pred morebitnim pregonom. Med njimi so imunolog Anthony Fauci, upokojeni general Mark Milley in sodelujoči v preiskavah napada na Kapitol 6. januarja 2021.

Med tistimi, ki jih je Biden preventivno pomilostil, je ameriški znanstvenik Anthony Fauci, ki je bil glavni vladni strokovnjak pri spopadanju ZDA s pandemijo covida-19. Odločitev se nanaša tudi na nekdanjega načelnika štaba združenih poveljstev oboroženih sil ZDA Marka Milleyja, ki je Trumpa nekoč označil za fašista.

Biden je pomilostil tudi člane odbora za preiskavo nemirov Trumpovih privržencev na ameriškem Kapitolu 6. januarja 2021 in tudi policijske uslužbence, ki so pričali pred odborom, da bi preprečil »neupravičene (...) politično motivirane pregone«, so sporočili danes iz Bele hiše.

Kdo je vladal pod Bidnom?

Ena največjih skrivnosti Bidnove administracije ostaja, kdo je dejansko vodil Belo hišo. Številni Američani verjamejo, da je bila predsednikova vloga omejena zaradi njegovega zdravstvenega stanja. Špekulacije o vodenju segajo od Jill Biden do Baracka Obame, a resnica morda nikoli ne bo povsem znana.

Konec programov raznolikosti in vključevanja

Donald Trump načrtuje odpravo politik raznolikosti, pravičnosti in vključevanja (DEI) v zvezni vladi ter poudarjanje biološke definicije spolov, kar bo vplivalo na transspolne državljane, zlasti na področju športa. Po mnenju republikancev so Bidnove identitetne politike razdvajajoče in uperjene proti belim moškim, medtem ko kritiki poudarjajo, da so ZDA zgodovinsko utrle pot enakim pravicam za vse.

Poudarek na fosilnih gorivih in energiji

Trump hoče odpraviti omejitve za pridobivanje fosilnih goriv na zveznih zemljiščih in v morju ter znova dati prednost poceni energiji. Kljub rekordni proizvodnji nafte in plina v Bidnovem mandatu Trump meni, da je za energetsko prevlado potrebna večja liberalizacija. Fracking bo ponovno ključni del ameriške energetske politike.

Odstranitev »umazanih 51«

Trump načrtuje odvzem varnostnih dovoljenj 51 uradnikom obveščevalnih služb, ki so Bidnovo afero s prenosnikom označili za rusko dezinformacijo. Trdi, da so s tem vplivali na izid volitev leta 2020. Novi Trumpovi sodelavci vključujejo Tulsi Gabbard (direktorica obveščevalnih služb), Kasha Patela (direktor FBI) in Johna Ratcliffa (direktor Cie).

Kritika medijev in družbenih omrežij

Hunterjev prenosnik je prišel v javnost le zaradi Rudyja Giulianija in časopisa New York Post. Trump kritizira medije, kot sta CNN in MSNBC, ter družbena omrežja zaradi cenzure in sodelovanja z demokrati. Tudi številna družbena omrežja so cenzurirala vse, kar so jim ukazali demokrati, Facebookov Mark Zuckerberg pa se šele zdaj pritožuje nad grobim odnosom vladnih »cenzorjev«, trdi Trump.

Bližnjevzhodni premiki in vojna v Ukrajini

Trump si pripisuje zasluge za premirje v Gazi ter obljublja hiter konec vojne v Ukrajini. Kritizira Bidnov umik iz Afganistana in obljublja okrepljeno zunanjo politiko za obnovo ameriškega ugleda.

Trumpov drugi mandat: sto izvršilnih ukazov v prvem dnevu

Donald Trump bo ob začetku svojega drugega mandata hitro uvedel okoli sto izvršilnih ukazov (nekateri ameriški mediji poročajo celo do 200 ukazov), da bi razveljavil ukrepe Bidnove administracije in izpolnil predvolilne obljube. Na predinavguracijski večerji je izjavil: »Z enim podpisom bom razveljavil na desetine destruktivnih in radikalnih izvršilnih ukazov Bidnove administracije, ki bodo do tega časa jutri postali nični in brez veljave.«

Načrtovani ukrepi vključujejo razglasitev nacionalnega izrednega stanja na meji, ponovno uvedbo politike »Ostani v Mehiki« in označitev mamilarskih kartelov kot tujih terorističnih organizacij. Stephen Miller, Trumpov namestnik vodje kabineta za politiko, je potrdil: »Ukrepali bomo za ponovno uvedbo politike, ki jo je predsednik Biden razveljavil, vključno z migracijskimi protokoli in drugimi ključnimi politikami.«

Na področju vlade Trump načrtuje razveljavitev politik raznolikosti in enakosti ter ponovno uvedbo ukaza »Schedule F« za zmanjšanje zaščite delovnih mest zveznih uslužbencev. Pri tem bo ključna vloga pripadala oddelku za učinkovitost vlade, ki ga bosta vodila Elon Musk in Vivek Ramaswamy. Muskova ekipa, ki deluje iz Washingtona, že več tednov sodeluje s Trumpovo tranzicijsko ekipo.

Pri energetiki bo Trump razglasil nacionalno izredno stanje. Miller je pojasnil: »Predsednik bo sprejel vrsto ukrepov za povečanje domače proizvodnje energije, reformo dovoljenj in spremembo pravil za industrijo.« Kljub obsežnim načrtom je Miller opozoril, da bo Trumpova administracija verjetno soočena z velikimi pravnimi izzivi.

Republikanci slavijo

»Zmagali smo!« S temi besedami je ponovni predsednik ZDA Donald Trump sinoči pozdravil polno washingtonsko areno Capital One. »ZDA, ZDA, ZDA!« so odgovarjali zvesti privrženci, ki zdaj upajo na novo zlato obdobje za svojo državo. 78-letni republikanski prvak, ki je ZDA vodil že med letoma 2017 in 2021, je obljubil konec »štirih let nazadovanja« pod demokratskim predsednikom Joejem Bidnom. Trump naj bi že v prihodnjih urah podpisal celo množico izvršilnih ukazov ter z njimi vrnil politični, gospodarski in družbeni položaj v državi pred demokratskim predsednikom Joejem Bidnom, in še posebej varnost državnih meja ter nizke stroške energije in življenjskih potrebščin.

Konec nenadzorovanega priseljevanja

Do jutrišnjega zatona sonca bo začetek konca invazije države, je v nedeljo napovedoval Trump, ki naj bi že v prihodnjih urah razglasil izredno stanje na meji z Mehiko. To je v zadnjih štirih letih prestopilo več kot deset milijonov ljudi, mnogi s soglasjem Bidnove administracije ter s pomočjo zelo razširjenega razumevanja pravice do azila. Trumpov odgovorni za varnost meja Tom Homan naj bi že kmalu po inavguraciji začel izvajati množične deportacije ilegalnih priseljencev v številnih ameriških mestih in zveznih državah.

63-letni Homan je bil v prvem Trumpovem mandatu vodja službe za imigracije in carine ICE, ki je domnevne migrante ustavljala na cestah in jim trkala na vrata. Pod demokrati so številna ameriška mesta razglasila status zatočišča za migrante in agentom ICE prepovedala delovanje. Tega bo zdaj konec, prvi na vrsti za vračanje čez reko Rio Grande bodo zločinski priseljenci, sledili jim bodo drugi. Trumpova administracija ne bo imela milosti niti do otrok, ki imajo zaradi rojstva na ameriških tleh pravico do državljanstva – če ne bodo šli iz države skupaj s svojimi starši, jim bodo to pravico odrekli. Po prepričanju ameriških konservativcev je zakonodaja, ki to omogoča, napačno razumljena.

»Če pridete po moje ljudi, morate skozi mene,« pa je govoril illinojski guverner J. B. Pritzker, upirajo se tudi nekateri drugi demokrati. Bo izgon migrantov prevelik zalogaj celo za Donalda Trumpa?

Preimenovanje Mehiškega zaliva v Ameriškega in druga sodobna Monroejeva doktrina

Trump je Mehiki grozil že zaradi dovoljevanja zgodovinskega pretoka migracij in mamil čez njeno ozemlje, zdaj hoče še spremeniti ime zaliva z imenom te države. Mehiški zaliv naj bi postal Ameriški, pa čeprav je predsednica Claudia Sheinbaum opozorila na nekdanje ime Mehiška Amerika za velik del sodobnih ZDA. To pa so predvsem zemljepisni prepiri. Resnejši so Trumpovi očitki Panami, da dovoljuje upravljanje Panamskega kanala kitajskim podjetjem ter prek njih zapostavljanje ameriških vojaških in drugih ladij. Panama se bo morala zamisliti že zato, ker je pod predsednikom Jimmyjem Carterjem dobila v dar gospodarsko in strateško izjemno pomembni kanal med Atlantskim in Pacifiškim oceanom, leta 1989 pa je predsednik George H. W. Bush z vojsko odstavil tedanjega voditelja Manuela Noriego.

Ponovno prebujanje Monroejeve doktrine iz devetnajstega stoletja, ki na zahodni polobli ne dovoljuje nobenega drugega vpliva od ameriškega, ni le preporod nacionalnega ponosa in gospodarskih koristi ZDA na območju. Poskuša biti tudi protiudarec vztrajnemu širjenju ruskega in kitajskega vpliva, v ta sklop pa sodi tudi zelo nediplomatska Trumpova ponudba nakupa Grenlandije. Tamkajšnji prebivalci ga niso zavrnili tako odločno kot Kanadčani, užaljeni zaradi Trumpovega namigovanja na 51. zvezno državo ZDA. Kanada se bo morala – tako kot Nemčija – zamisliti nad svojim izvoznim receptom gospodarskega razvoja, Grenlandija pa si želi tesnejšega sodelovanja z ZDA pri pridobivanju redkih kovin in zagotavljanju varnosti pred avtoritarnimi silami. Podnebne spremembe prinašajo vse lažje plovne poti na območju. Danska, ki je še vedno vladarica Grenlandije, pa je vojaški papirnati tiger. Rusija in Kitajska vse bolj razkazujeta vojaške mišice.

Trump in Nato, EU, OZN

Republikanski predsednik ne bo imel veliko razumevanja za OZN, kar bo najbrž občutilo tudi slovensko nestalno članstvo v varnostnem svetu. Tako kot v prvem mandatu napoveduje umik ZDA iz pariškega podnebnega sporazuma, njegova veleposlanica v Združenih narodih Elise Stefanik pa antisemitizem in sovraštvo do Izraela vidi v številnih odločitvah varnostnega sveta in generalne skupščine.

Evropska unija lahko pričakuje predvsem pritiske za uravnoteženje trgovine, vojaška zveza Nato za pravičnejšo delitev obrambnih stroškov. Amerika in Evropa pa sta si bolj podobni, kot bi si mislili. V obeh je vse nižja nataliteta, v obeh nenadzorovano priseljevanje prebuja nacionaliste – in v obeh je demokratični politični sistem trn v peti avtokratskim silam, kot sta Rusija in Kitajska. Ameriški konservativni komentator Victor Davis Hanson je pred kratkim objavil članek z naslovom Amerika in Evropa lahko držita skupaj ali pa sta obešeni vsaka posebej. Zgodovinar na obeh straneh Atlantskega oceana vidi premalo sredstev za vojsko, kar za države, kot je Danska ali Slovenija, ni tolažba – izpolniti bosta morali stare obljube.

Trumpov politični in ideološki dedič je podpredsednik J.D.Vance

Zagovorniki Make America Great Again (MAGA) nimajo težav z izbiro političnega dediča Donalda Trumpa – vidijo ga v podpredsedniku J.D. Vanceu, nekdanjem senatorju iz Ohia in avtorju knjige Kmetavzarska elegija. V tem delu je oče treh otrok opisal svoje otroštvo, zaznamovano z brezupom in razširjeno zlorabo mamil, ki je prizadela tudi njegovo mater. Rešila ga je odločnost njegove stare mame, zaradi katere je lahko dokončal študij na univerzi Yale in na koncu postal Trumpov podpredsednik. Vance, ki je Trumpa nekoč označil za fašista, ga je v času spremenjenih okoliščin sprejel kot svojega vzornika.

V ozadju Vanceove podpredsedniške kandidature stoji skupina mladih, a zelo odločnih konservativnih aktivistov, kot sta Charlie Kirk in Scott Preston, ki so s svojim delom uspeli privabiti dovolj volivcev za prepričljivo Trumpovo zmago. Nekateri med njimi svojo motivacijo črpajo tudi iz vere, kar bi lahko predstavljalo izziv za sredinske republikance. Vendar pa se politično nasprotovanje konservativnemu idolu Trumpu ne obeta dobro, saj se lahko volilni stroj, ki ga vodijo Kirk in drugi, obrne tudi proti politikom, ki ne bodo dovolj "MAGA".

Mladega zvezdnika ameriške konservativne politike J.D. Vancea na tej poti spremlja njegova soproga Usha, ki ima indijske korenine.

Še pred svojo in Trumpovo inavguracijo se je podpredsednik ZDA srečal s kitajskim kolegom Han Zhengom. Pogovarjala sta se o invaziji kitajskega opioida fentanila v ZDA, zaradi katerega vsak dan umre približno dvesto Američanov, pa tudi o uravnoteženju trgovine in območni varnosti. Trump in njegovi sodelavci vidijo komunistično Kitajsko kot največjo grožnjo v Aziji.

Program slovesnosti, seznam povabljenih

Prihajajo številni ugledni gostje iz domače in tuje politične sfere. Med bivšimi ameriškimi predsedniki bodo prisotni Bill Clinton z ženo Hillary, Trumpovo protikandidatko na volitvah leta 2016, George W. Bush mlajši z ženo Lauro, in Barack Obama, medtem ko je njegova žena Michelle udeležbo zavrnila. Pridružil se bo tudi aktualni predsednik Joe Biden, ki je kljub ostrim zameram iz preteklosti potrdil svojo prisotnost. Inavguracije in spremljevalnih dogodkov se udeležuje tudi skupina Slovencev. Natančen seznam povabljenih ni znan.

Znano je, da bodo na Trumpovo povabilo prišli tudi tuji voditelji, čeprav to odstopa od tradicije, saj običajno tuji državniki niso povabljeni na inavguracijo. Med njimi so argentinski predsednik Javier Milei, madžarski premier Viktor Orbán, italijanska premierka Giorgia Meloni in odposlanec kitajskega voditelja Xi Jinpinga.

Slovesnost bo spremljala tudi množica Trumpovih privržencev, ki jih je nagovoril že v nedeljo zvečer na mitingu z naslovom Make America Great Again Victory Rally. Dogodek je bil njegovo prvo večje zborovanje v Washingtonu po 6. januarju 2021.

Inavguracija se bo začela z zbiranjem gostov pred zahodno stranjo Kapitola, kjer bo potekal uradni del. Zaradi nizkih temperatur bo dogodek potekal v notranjosti stavbe. Ob 12. uri po lokalnem času (18. uri po srednjeevropskem času) bo Trump pred predsednikom vrhovnega sodišča Johnom Robertsom zaprisegel kot predsednik. Sledil bo njegov inavguracijski nagovor, v katerem bo predstavil vizijo za svoj drugi mandat.

Po uradnem delu bo potekala tradicionalna inavguracijska parada vzdolž Pennsylvania Avenue, ki povezuje Kapitol in Belo hišo. Dan se bo zaključil s številnimi slavnostnimi sprejemi in inavguracijskimi plesi po vsem Washingtonu, ki jih bodo gostili različni podporniki in organizacije. Trump je že napovedal obisk enega izmed glavnih dogodkov.

Dogajanje bo potekalo pod strogimi varnostnimi ukrepi, vse skupaj pa bodo podrobno spremljali številni mediji, saj gre za enega največjih političnih dogodkov v ZDA.

Kot 47. predsednik bo zaprisegel z višjo podporo

Donald Trump se bo danes vrnil v Belo hišo kot 47. predsednik ZDA. Tokrat bo prevzel položaj z močnejšo podporo, saj ima republikanska stranka, zdaj ukrojena po njegovi meri, večino v obeh domovih kongresa, konservativci pa prevladujejo tudi na vrhovnem sodišču. Ob njegovi zaprisegi se končuje tudi vojna v Gazi, kjer je izraelski premier Benjamin Netanjahu sledil Trumpovim napotkom, naj se spopadi končajo do dneva inavguracije.

Inavguracija: tradicija in simbolika

Inavguracija novega predsednika je v Združenih državah že tradicionalno pomemben dogodek. Po ustaljenem običaju, ki velja od leta 1937, bo tudi tokrat potekala 20. januarja z začetkom opoldne po lokalnem času, kar je pri nas ob šestih popoldne. Donald Trump bo na ta dan slovesno prisegel kot 47. predsednik ZDA. V preteklosti, ko je 20. januar padel na nedeljo, so javno ceremonijo premaknili na ponedeljek – tako je bilo leta 1957, 1985 in 2013. Kljub temu so predsedniki Dwight D. Eisenhower, Ronald Reagan in Barack Obama uradno prisegli že 20. januarja, vendar v zasebnih slovesnostih. Pri Reaganu in Obami je dogodek prenašala televizija, medtem ko je uradna javna slovesnost sledila dan kasneje.

Zanimivo pa je, da se ceremonija ne preloži, če se 20. januar časovno ujame s praznikom na zvezni ravni. Tretji ponedeljek v januarju je namreč dan Martina Luthra Kinga ml., ko Američani zaznamujejo spomin na borca za državljanske pravice. Letos bo tako Donald Trump, pogosto označen kot nacionalist in priljubljen med radikalnimi desničarji, prisegel prav na dan, posvečen umorjenemu zagovorniku enakopravnosti.

Vplivna ekipa in sporne izbire

Trumpova administracija bo imela nekaj kontroverznih imen. Najvplivnejši član ekipe bo Elon Musk, ki bo uradno skrbel za zmanjševanje stroškov, neuradno pa tudi svetovalec za zunanjo politiko. Med najbolj spornimi imeni sta Robert Kennedy ml., zagovornik teorij zarote in proticepilec, ter Pete Hegseth, bodoči obrambni minister z obtožbami o kraji, varanju in alkoholizmu.

Melania Trump: slovenska povezava v Beli hiši

Melania Trump, rojena v Sevnici, je prva dama slovenskega rodu in prva tujka v tej vlogi po več kot 190 letih. V prvem mandatu je ostajala v ozadju in pogosto preživljala čas zunaj Bele hiše. Njena pretekla vloga je bila osredotočena predvsem na kampanjo Be Best, ki se je zavzemala za dobrobit otrok. Kljub temu je redko nastopala v javnosti, kar je sprožalo ugibanja o njenem vplivu in sodelovanju v političnih procesih. Njen vpliv na soproga ni znan, vendar naj bi Slovenija v času njene vloge posredovala Trumpu vsaj eno informacijo prek nje. Kakšne koristi bo imela Slovenija od njene vloge tokrat, ostaja vprašanje.

Kazenske carine za evropsko industrijo

Velik trgovinski presežek Evropske unije, ki je leta 2023 znašal 155,8 milijarde evrov, predstavlja trn v peti Donalda Trumpa. Pogosto se osredotoča na nemško avtomobilsko industrijo, ki jo obtožuje nepoštenih praks. Že med svojim prvim mandatom je grozil z dodatnimi carinami na evropske izdelke, kar bi lahko sprožilo novo trgovinsko vojno. Leta 2018 je EU pod vodstvom Jean-Clauda Junckerja s Trumpom dosegla premirje z obljubo o večjem nakupu ameriških izdelkov, vendar so odnosi ostali napeti.

Kupčije s Kremljem o Ukrajini

Levji delež podpore Ukrajini po ruski invaziji je zagotavljala ameriška administracija. V EU vlada zaskrbljenost, da bi Trump lahko spremenil strategijo in dosegel dogovor z Rusijo, ki bi vključeval ozemeljske koncesije Kijeva. Takšen scenarij bi lahko oslabil evropsko enotnost in povzročil dodatne varnostne skrbi na vzhodnih mejah EU.

Spodkopavanje Natovega 5. člena

Trump je že v preteklosti izražal dvome o zavezanosti ZDA k Natovemu 5. členu, ki zagotavlja kolektivno obrambo. Evropa, ki je v zadnjih letih povečala izdatke za obrambo, ostaja odvisna od ZDA, ki prispevajo skoraj dve tretjini Natovih sredstev. Glede na naraščajoče ruske grožnje bi lahko oslabitev ameriške podpore ogrozila evropsko varnost.

Pritisk na EU za interese Silicijeve doline

Trumpova administracija je znana po podpori ameriškim tehnološkim velikanom. Pričakovati je pritisk na EU, da omili regulacije, ki vplivajo na podjetja, kot so Amazon, Meta in Google. Trump bi lahko uporabil trgovinske sporazume kot vzvod za zaščito interesov Silicijeve doline, kar bi lahko povzročilo napetosti med obema stranema Atlantika.

Ozemeljski apetiti po Grenlandiji

Trumpova ideja o nakupu Grenlandije, ki jo je predstavil med prvim mandatom, je bila deležna posmeha, vendar odraža geostrateško zanimanje ZDA za Arktiko. Povečano zanimanje za to regijo bi lahko privedlo do novih konfliktov z evropskimi državami, ki imajo interese na tem območju.