Z enim podpisom bo razveljavil sto destruktivnih ukazov Bidnove administracije

Danes v Washingtonu poteka slovesna inavguracija Donalda Trumpa, ki je bil izvoljen za položaj 47. predsednika Združenih držav Amerike. Po izbojevanih volitvah in burni kampanji, ki je polarizirala javnost, Trump prevzema funkcijo v obdobju velikih političnih in družbenih sprememb. Pred njim so številni izzivi, od gospodarske reforme do vprašanj mednarodnih odnosov.

Kako bo potekala današnja slovesnost in kakšni so prvi koraki nove administracije, bomo spremljali v živo.

Trumpov drugi mandat: sto izvršilnih ukazov v prvem dnevu

Donald Trump bo ob začetku svojega drugega mandata hitro uvedel okoli sto izvršilnih ukazov (nekateri ameriški mediji poročajo celo do 200 ukazov), da bi razveljavil ukrepe Bidnove administracije in izpolnil predvolilne obljube. Na predinavguracijski večerji je izjavil: »Z enim podpisom bom razveljavil na desetine destruktivnih in radikalnih izvršilnih ukazov Bidnove administracije, ki bodo do tega časa jutri postali nični in brez veljave.«

Načrtovani ukrepi vključujejo razglasitev nacionalnega izrednega stanja na meji, ponovno uvedbo politike »Ostani v Mehiki« in označitev mamilarskih kartelov kot tujih terorističnih organizacij. Stephen Miller, Trumpov namestnik vodje kabineta za politiko, je potrdil: »Ukrepali bomo za ponovno uvedbo politike, ki jo je predsednik Biden razveljavil, vključno z migracijskimi protokoli in drugimi ključnimi politikami.«

Na področju vlade Trump načrtuje razveljavitev politik raznolikosti in enakosti ter ponovno uvedbo ukaza »Schedule F« za zmanjšanje zaščite delovnih mest zveznih uslužbencev. Pri tem bo ključna vloga pripadala oddelku za učinkovitost vlade, ki ga bosta vodila Elon Musk in Vivek Ramaswamy. Muskova ekipa, ki deluje iz Washingtona, že več tednov sodeluje s Trumpovo tranzicijsko ekipo.

Pri energetiki bo Trump razglasil nacionalno izredno stanje. Miller je pojasnil: »Predsednik bo sprejel vrsto ukrepov za povečanje domače proizvodnje energije, reformo dovoljenj in spremembo pravil za industrijo.« Kljub obsežnim načrtom je Miller opozoril, da bo Trumpova administracija verjetno soočena z velikimi pravnimi izzivi.

Republikanci slavijo

»Zmagali smo!« S temi besedami je ponovni predsednik ZDA Donald Trump sinoči pozdravil polno washingtonsko areno Capital One. »ZDA, ZDA, ZDA!« so odgovarjali zvesti privrženci, ki zdaj upajo na novo zlato obdobje za svojo državo. 78-letni republikanski prvak, ki je ZDA vodil že med leti 2017 in 2021, je obljubil konec »štirih let nazadovanja« pod demokratskim predsednikom Joejem Bidnom. Trump naj bi že v prihodnjih urah podpisal več kot dvesto izvršnih ukazov ter z njimi vrnil politični, gospodarski in družbeni položaj v državi pred demokratskim predsednikom Joejem Bidnom, ter še posebej varnost državnih meja ter nizke stroške energije in življenjskih potrebščin.

Konec nenadzorovanega priseljevanja

Do jutrišnjega zatona sonca bo začetek konca invazije države, je v nedeljo napovedoval Trump, ki naj bi že v prihodnjih urah razglasil izredno stanje na meji z Mehiko. To je v minulih štirih letih prestopilo čez deset milijonov ljudi, mnogi s soglasjem Bidnove administracije ter s pomočjo zelo razširjenega razumevanja pravice do azila. Trumpov odgovorni za varnost meja Tom Homan naj bi že kmalu po inavguraciji začel z množičnimi deportacijami ilegalnih priseljencev v številnih ameriških mestih in zveznih državah.

Protestniki se zbirajo med protizdaškim protestom v Manili 20. januarja 2025, pred inavguracijo novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. FOTO: Jam Sta Rosa7Afp

63-letni Homan je bil v prvem Trumpovem mandatu vodja službe za imigracije in carine ICE, ki je domnevne migrante ustavljala na cestah in jim trkala na vrata. Pod demokrati so številna ameriška mesta razglasila status zatočišča za migrante in agentom ICE-ja prepovedala delovanje. Tega bo zdaj konec, prvi na vrsti za vračanje čez reko Rio Grande bodo zločinski priseljenci, sledili jim bodo drugi. Trumpova administracija ne bo imela milosti niti do otrok, ki imajo zaradi rojstva na ameriških tleh pravico do državljanstva – če ne bodo šli iz države skupaj s svojimi starši, jim bodo to pravico odrekli. Po prepričanju ameriških konservativcev je zakonodaja, ki to omogoča, napačno razumljena.

»Če pridete po moje ljudi, morate skozi mene,« pa je govoril illinojski guverner J.B. Pritzker, upirajo se tudi nekateri drugi demokrati. Bo izgon migrantov prevelik zalogaj celo za Donalda Trumpa?

Preimenovanje Mehiškega zaliva v Ameriškega in druga sodobna Monroejeva doktrina

Trump je Mehiki grozil že zaradi dovoljevanja zgodovinskega pretoka migracij in mamil čez njeno ozemlje, zdaj hoče še spremeniti ime zaliva z imenom te države. Mehiški zaliv naj bi postal Ameriški, pa čeprav je predsednica Claudia Sheinbaum opozorila na nekdanje ime Mehiška Amerika za velik del sodobnih ZDA. To pa so predvsem zemljepisni prepiri. Resnejši so Trumpovi očitki Panami, da dovoljuje upravljanje Panamskega kanala kitajskim podjetjem ter prek njih zapostavljanje ameriških vojaških in drugih ladij. Panama se bo morala zamisliti že zato, ker je pod predsednikom Jimmyjem Carterjem dobila v dar gospodarsko in strateško izjemno pomembni kanal med Atlantskim in Pacifiškim oceanom, leta 1989 pa je predsednik George H.W. Bush z vojsko odstavil tedanjega voditelja Manuela Noriego.

Ponovno prebujanje Monroejeve doktrine iz devetnajstega stoletja, ki na zahodni polobli ne dovoljuje nobenega drugega vpliva od ameriškega, ni le preporod nacionalnega ponosa in gospodarskih koristi ZDA na območju. Poskuša biti tudi protiudarec vztrajnemu širjenju ruskega in kitajskega vpliva, v ta sklop pa sodi tudi zelo nediplomatska Trumpova ponudba nakupa Grenlandije. Tamkajšnji prebivalci ga niso zavrnili tako odločno kot Kanadčani, užaljeni zaradi Trumpovega namigovanja na 51. zvezno državo ZDA. Kanada se bo morala – tako kot Nemčija - zamisliti nad svojim izvoznim receptom gospodarskega razvoja, Grenlandija pa si želi tesnejšega sodelovanja z ZDA pri pridobivanju redkih kovin in zagotavljanja varnosti pred avtoritarnimi silami. Podnebne spremembe prinašajo vse lažje plovne poti na območju. Danska, ki je še vedno vladarica Grenlandije, pa je vojaški papirnati tiger. Rusija in Kitajska vse bolj razkazujeta vojaške mišice.

Trump in Nato, EU, OZN

Republikanski predsednik ne bo imel veliko razumevanja za OZN, kar bo najbrž občutilo tudi slovensko nestalno članstvo v varnostnem svetu. Tako kot v prvem mandatu napoveduje umik ZDA iz pariškega podnebnega sporazuma, njegova veleposlanica v Združenih narodih Elise Stefanik pa antisemitizem in sovraštvo do Izraela vidi v številnih odločitvah varnostnega sveta in generalne skupščine.

Evropska unija lahko pričakuje predvsem pritiske za uravnoteženje trgovine, vojaška zveza Nato za pravičnejšo delitev obrambnih stroškov. Amerika in Evropa pa sta si bolj podobni, kot bi si mislili. V obeh je vse nižja nataliteta, v obeh nenadzorovano priseljevanje prebuja nacionaliste - in v obeh je demokratični politični sistem trn v peti avtokratskim silam kot Rusija in Kitajska. Ameriški konservativni komentator Victor Davis Hanson je nedavno napisal članek z naslovom »Amerika in Evropa lahko držita skupaj ali pa sta obešeni vsaka posebej«. Zgodovinar na obeh straneh Atlantskega oceana vidi premalo sredstev za vojsko, kar za države kot Danska ali Slovenija ni tolažba – izpolniti bosta morali stare obljube.

Program slovesnosti, seznam povabljenih

Prihajajo številni ugledni gostje iz domače in tuje politične sfere. Med bivšimi ameriškimi predsedniki bodo prisotni Bill Clinton z ženo Hillary, Trumpovo protikandidatko na volitvah leta 2016, George W. Bush mlajši z ženo Lauro, in Barack Obama, medtem ko je njegova žena Michelle udeležbo zavrnila. Pridružil se bo tudi aktualni predsednik Joe Biden, ki je kljub ostrim zameram iz preteklosti potrdil svojo prisotnost. Inavguracije in spremljevalnih dogodkov se udeležuje tudi skupina Slovencev. Natančen seznam povabljenih ni znan.

Znano je, da bodo na Trumpovo povabilo prišli tudi tuji voditelji, čeprav to odstopa od tradicije, saj običajno tuji državniki niso povabljeni na inavguracijo. Med njimi so argentinski predsednik Javier Milei, madžarski premier Viktor Orbán, italijanska premierka Giorgia Meloni in odposlanec kitajskega voditelja Xi Jinpinga.

Slovesnost bo spremljala tudi množica Trumpovih privržencev, ki jih je nagovoril že v nedeljo zvečer na mitingu z naslovom Make America Great Again Victory Rally. Dogodek je bil njegovo prvo večje zborovanje v Washingtonu po 6. januarju 2021.

Inavguracija se bo začela z zbiranjem gostov pred zahodno stranjo Kapitola, kjer bo potekal uradni del. Zaradi nizkih temperatur bo dogodek potekal v notranjosti stavbe. Ob 12. uri po lokalnem času (18. uri po srednjeevropskem času) bo Trump pred predsednikom vrhovnega sodišča Johnom Robertsom zaprisegel kot predsednik. Sledil bo njegov inavguracijski nagovor, v katerem bo predstavil vizijo za svoj drugi mandat.

Po uradnem delu bo potekala tradicionalna inavguracijska parada vzdolž Pennsylvania Avenue, ki povezuje Kapitol in Belo hišo. Dan se bo zaključil s številnimi slavnostnimi sprejemi in inavguracijskimi plesi po vsem Washingtonu, ki jih bodo gostili različni podporniki in organizacije. Trump je že napovedal obisk enega izmed glavnih dogodkov.

Dogajanje bo potekalo pod strogimi varnostnimi ukrepi, vse skupaj pa bodo podrobno spremljali številni mediji, saj gre za enega največjih političnih dogodkov v ZDA.

Izvršni direktor Amazona Jeff Bezos, Lauren Sanchez in Elon Musk so se udeležili večerje, ki jo je v Washingtonu gostil novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump. FOTO: Carlos Barria/Reuters

Donald Trump se vrača kot 47. predsednik ZDA

Donald Trump se bo danes vrnil v Belo hišo kot 47. predsednik ZDA. Tokrat bo prevzel položaj z močnejšo podporo, saj ima republikanska stranka, zdaj ukrojena po njegovi meri, večino v obeh domovih kongresa, konservativci pa prevladujejo tudi na vrhovnem sodišču. Ob njegovi zaprisegi se končuje tudi vojna v Gazi, kjer je izraelski premier Benjamin Netanjahu sledil Trumpovim napotkom, naj se spopadi končajo do dneva inavguracije.

Inavguracija: tradicija in simbolika

Inavguracija novega predsednika je v Združenih državah že tradicionalno pomemben dogodek. Po ustaljenem običaju, ki velja od leta 1937, bo tudi tokrat potekala 20. januarja z začetkom opoldne po lokalnem času, kar je pri nas ob šestih popoldne. Donald Trump bo na ta dan slovesno prisegel kot 47. predsednik ZDA. V preteklosti, ko je 20. januar padel na nedeljo, so javno ceremonijo premaknili na ponedeljek – tako je bilo leta 1957, 1985 in 2013. Kljub temu so predsedniki Dwight D. Eisenhower, Ronald Reagan in Barack Obama uradno prisegli že 20. januarja, vendar v zasebnih slovesnostih. Pri Reaganu in Obami je dogodek prenašala televizija, medtem ko je uradna javna slovesnost sledila dan kasneje.

Takole je zaplesal novoizvoljeni predsednik Donald Trump ob nastopu Village People in pesmi "YMCA" včeraj na zmagovalnem shodu v dvorani Capital One Arena. FOTO: Afp

Zanimivo pa je, da se ceremonija ne preloži, če se 20. januar časovno ujame s praznikom na zvezni ravni. Tretji ponedeljek v januarju je namreč dan Martina Luthra Kinga ml., ko Američani zaznamujejo spomin na borca za državljanske pravice. Letos bo tako Donald Trump, pogosto označen kot nacionalist in priljubljen med radikalnimi desničarji, prisegel prav na dan, posvečen umorjenemu zagovorniku enakopravnosti.

Vplivna ekipa in sporne izbire

Trumpova administracija bo imela nekaj kontroverznih imen. Najvplivnejši član ekipe bo Elon Musk, ki bo uradno skrbel za zmanjševanje stroškov, neuradno pa tudi svetovalec za zunanjo politiko. Med najbolj spornimi imeni sta Robert Kennedy ml., zagovornik teorij zarote in proticepilec, ter Pete Hegseth, bodoči obrambni minister z obtožbami o kraji, varanju in alkoholizmu.

Melania Trump: slovenska povezava v Beli hiši

Melania Trump, rojena v Sevnici, je prva dama slovenskega rodu in prva tujka v tej vlogi po več kot 190 letih. V prvem mandatu je ostajala v ozadju in pogosto preživljala čas zunaj Bele hiše. Njena pretekla vloga je bila osredotočena predvsem na kampanjo Be Best, ki se je zavzemala za dobrobit otrok. Kljub temu je redko nastopala v javnosti, kar je sprožalo ugibanja o njenem vplivu in sodelovanju v političnih procesih. Njen vpliv na soproga ni znan, vendar naj bi Slovenija v času njene vloge posredovala Trumpu vsaj eno informacijo prek nje. Kakšne koristi bo imela Slovenija od njene vloge tokrat, ostaja vprašanje.

Izvršni direktor Tesle in lastnik platforme X Elon Musk na zborovanju novoizvoljenega predsednika ZDA Donalda Trumpa dan pred njegovo drugo inavguracijo. FOTO: Brian Snyder/Reuters

Kazenske carine za evropsko industrijo

Velik trgovinski presežek Evropske unije, ki je leta 2023 znašal 155,8 milijarde evrov, predstavlja trn v peti Donalda Trumpa. Pogosto se osredotoča na nemško avtomobilsko industrijo, ki jo obtožuje nepoštenih praks. Že med svojim prvim mandatom je grozil z dodatnimi carinami na evropske izdelke, kar bi lahko sprožilo novo trgovinsko vojno. Leta 2018 je EU pod vodstvom Jean-Clauda Junckerja s Trumpom dosegla premirje z obljubo o večjem nakupu ameriških izdelkov, vendar so odnosi ostali napeti.

Kupčije s Kremljem o Ukrajini

Levji delež podpore Ukrajini po ruski invaziji je zagotavljala ameriška administracija. V EU vlada zaskrbljenost, da bi Trump lahko spremenil strategijo in dosegel dogovor z Rusijo, ki bi vključeval ozemeljske koncesije Kijeva. Takšen scenarij bi lahko oslabil evropsko enotnost in povzročil dodatne varnostne skrbi na vzhodnih mejah EU.

Spodkopavanje Natovega 5. člena

Trump je že v preteklosti izražal dvome o zavezanosti ZDA k Natovemu 5. členu, ki zagotavlja kolektivno obrambo. Evropa, ki je v zadnjih letih povečala izdatke za obrambo, ostaja odvisna od ZDA, ki prispevajo skoraj dve tretjini Natovih sredstev. Glede na naraščajoče ruske grožnje bi lahko oslabitev ameriške podpore ogrozila evropsko varnost.

Pritisk na EU za interese Silicijeve doline

Trumpova administracija je znana po podpori ameriškim tehnološkim velikanom. Pričakovati je pritisk na EU, da omili regulacije, ki vplivajo na podjetja, kot so Amazon, Meta in Google. Trump bi lahko uporabil trgovinske sporazume kot vzvod za zaščito interesov Silicijeve doline, kar bi lahko povzročilo napetosti med obema stranema Atlantika.

Donald Trump se bo danes vrnil v Belo hišo kot 47. predsednik ZDA. Tokrat bo prevzel položaj z močnejšo podporo. FOTO: Carlos Barria/Reuters

Ozemeljski apetiti po Grenlandiji

Trumpova ideja o nakupu Grenlandije, ki jo je predstavil med prvim mandatom, je bila deležna posmeha, vendar odraža geostrateško zanimanje ZDA za Arktiko. Povečano zanimanje za to regijo bi lahko privedlo do novih konfliktov z evropskimi državami, ki imajo interese na tem območju.