Upravljanje jezu na Modrem Nilu še naprej buri duhove

Po nekajmesečni prekinitvi pogovorov glede upravljanja Velikega etiopskega renesančnega jezu, ki so ga pred slabimi desetimi leti začeli graditi blizu izvira Modrega Nila na severozahodu Etiopije, te dni med Etiopijo, Egiptom in Sudanom znova potekajo pogajanja.

Medtem ko po poročanju medijske hiše Al Džazira Etiopija namerava začeti polniti še ne povsem dokončan jez v prihodnjih tednih, tri države – Etiopija, Egipt in Sudan –, močno odvisne od vodnatega Modrega Nila, ne najdejo skupnega jezika glede upravljanja etiopskega hidrojezu, ki bo z elektriko oskrboval stomilijonsko Etiopijo.

Preberite še: Megaprojekt, ki deli regijo

Države imajo nekoliko različna stališča o tem, kako dolgo naj bi potekalo polnjenje jezu, predvsem pa si niso edine glede mehanizmov za upravljanje jezu v sušnih obdobjih. V imenu učinkovitega blaženja posledic suš si Egipt prizadeva za vzpostavitev pravno zavezujočega mehanizma za reševanje sporov med državami, piše Al Džazira, etiopska stran pa pristojne v Kairu obtožuje oklepanja kolonialnih dogovorov, ki so predvidevali skupno upravljanje Nila, vključno z vetom Egipta za infrastrukturne projekte v zgornjem toku.



Intenzivna pogajanja te dni so nadaljevanje pogovorov, ki so bili od februarja letos povsem prekinjeni po tem, ko je Etiopija februarja zavrnila predlog ZDA za reševanje spora (v proces dogovarjanja je bila vključena tudi Svetovna banka). Tuji mediji navajajo različne razloge za odstop Etiopije od pogajanj – eden izmed njih je obtožba, da ZDA delujejo v prid Egipta.