Uporniške sile so v kraju Qardahi, rojstnem kraju družine Asad, uničile grobnico Hafeza al Asada, očeta strmoglavljenega predsednika Bašarja al Asada. Posnetki, ki jih je preverila BBC, prikazujejo oborožene moške, ki hodijo okoli gorečega mavzoleja in vzklikajo. Uporniška vojska je napovedala, da razpustili Asadovo vojsko ter zaprli zloglasne zapore, v kateri so mučili in ubijali številne politične zapornike, prav tako zahteva, da sodijo diktatorjevim uradnikom. 

Uničenje grobnice po navedbah BBC označuje nepreklicni konec 54-letne vladavine Asadove dinastije, ki jo je s hitrim napredovanjem po Siriji zrušila uporniška skupina Hajat Tahrir al Šam (HTS).

HTS, ki jo vodi Ahmed al Šara, nekdanji džihadist, ki je leta 2016 prekinil vezi z  Al Kajdo, je obljubil strpnost do različnih verskih skupin. Skupaj s Svobodno sirsko vojsko so vzpostavili dogovor z lokalnimi starešinami v Kardahiju, s čimer naj bi potrdili prizadevanja za versko in kulturno raznolikost v državi. V Damasku se življenje počasi vrača v normalnost, piše BBC. Prebivalci ponovno odpirajo trgovine in se vračajo na delo.

Bašar al Asad je z družino pobegnil v Rusijo, kjer je dobil azil, kar simbolizira konec njihovega boja za oblast. Njegov oče Hafez al Asad je vladal od leta 1971 do 2000, ko je oblast prevzel Bašar. Dinastija, ki jo je podpirala alavitska manjšina, je pustila mešane občutke – medtem ko so mnogi praznovali konec režima, so nekateri alaviti izrazili strah pred povračilnimi ukrepi.

Mednarodni odzivi so različni. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je za padec režima okrivil ZDA in Izrael, ker da je Izrael izvedel več zračnih napadov na sirske vojaške cilje. Arabske države so te napade kritizirale, a izraelska vlada vztraja, da z njimi preprečuje ogrožanje nacionalne varnosti.

EU bo o posledicah razpravljala danes

Notranji ministri članic EU, med njimi slovenski minister Boštjan Poklukar, bodo danes razpravljali o posledicah padca režima na migracijske tokove, potem ko se je več članic odločilo začasno ustaviti obravnavo sirskih prošenj za azil.

Nemčija pozvala Izrael in Turčijo, naj ne ogrožata tranzicije v Siriji

To so med drugim storile Nemčija, Francija, Italija, Avstrija in Hrvaška. Slovenija po navedbah notranjega ministrstva medtem ne namerava ustaviti obravnave prošenj Sircev za azil, bo pa v konkretnih postopkih preučila spremenjene razmere, kar bi lahko vplivalo na trajanje posameznega postopka.

Poklukar bo sicer o spremenjenih razmerah v Siriji in morebitnem vplivu dogajanja na notranjo varnost v EU danes ob robu zasedanja govoril s kolegoma iz Italije in Hrvaške, Matteom Piantedosijem in Davorjem Božinovićem.

Razprava o migracijah in dogajanju v Siriji bo verjetno v veliki meri zasenčila odločanje o dokončni pridružitvi Bolgarije in Romunije schengenskemu območju. Pričakovati je, da bodo ministri to podprli.

Tako bodo lahko 1. januarja 2025 odpravili še preverjanje oseb na kopenskih mejah teh dveh držav z drugimi članicami schengna in na meji med njima. Nadzor na zračnih in morskih mejah je bil odpravljen že konec marca letos.