Neomejen dostop | že od 9,99€
Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je danes Izrael in Turčijo pozvala, naj ne ogrožata mirne tranzicije v Siriji, kjer so uporniške skupine minuli konec tedna strmoglavile režim Bašarja al Asada. Prav tako je napovedala, da bo Nemčija zagotovila dodatnih osem milijonov evrov humanitarne pomoči za Sirijo.
»Ne smemo dovoliti, da bi bil proces notranjega sirskega dialoga torpediran od zunaj. Sosedje, kot sta turška in izraelska vlada, ki uveljavljata svoje varnostne interese, ne smejo ogroziti procesa,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP na novinarski konferenci v Berlinu dejala Baerbock.
»Zdaj si moramo prizadevati za spodbujanje pozitivnega razvoja v Siriji in preprečevanje negativnih vplivov. Zelo konkretno to pomeni, da je potreben proces dialoga pod sirskim vodstvom, ki ga bomo kot Evropejci in Nemci podprli. Ne smemo dovoliti, da bi Sirija ponovno postala lutka v rokah tujih sil,« je še dodala.
Izrael je po padcu Asadovega režima izvedel več sto napadov na vojaške cilje v Siriji in svoje enote poslal na tamponsko območje na vzhodu zasedene Golanske planote. Turčijo medtem skrbi, da bi lahko kurdski borci, ki nadzirajo območja na severovzhodu Sirije, izkoristili razmere za razširitev vpliva v državi. Proturške skupine pa so po padcu režima sprožile ofenzivo na severu Sirije.
V luči dogajanja v Siriji je več držav članic EU napovedalo začasno zaustavitev obravnave prošenj za azil sirskih beguncev. Med njimi je tudi Nemčija, kjer na obravnavo čaka več kot 47.000 Sircev, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Izrael mora umakniti svoje vojake iz tamponskega območja, ki ločuje zasedeno Golansko planoto od preostalega dela sirskega ozemlja, je danes sporočilo francosko zunanje ministrstvo. Dodalo je, da mora Izrael spoštovati suverenost in ozemeljsko celovitost Sirije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Vsaka namestitev vojske na ločitvenem območju med Izraelom in Sirijo pomeni kršitev sporazuma o umiku iz leta 1974. Francija poziva Izrael, naj se umakne z območja ter spoštuje suverenost in ozemeljsko celovitost Sirije,« je povedal tiskovni predstavnik francoskega zunanjega ministrstva.
Mirovne enote misije ZN (Undof) sicer nadzorujejo približno 235 kvadratnih kilometrov veliko tamponsko območje med Izraelom in Sirijo, ki je bilo vzpostavljeno leta 1974. Sile Undof so izraelsko vojsko že obvestile, da njena dejanja pomenijo kršitev sporazuma o umiku med Izraelom in Sirijo iz leta 1974.
Predsednik sirske prehodne vlade Mohamed al Bašir je včeraj pozval k stabilnosti in miru v državi, v kateri so minuli konec tedna uporniki v bliskoviti ofenzivi strmoglavili režim Bašarja al Asada. Baširja so imenovali na čelo prehodne vlade, ki naj bi državo vodila do marca prihodnje leto.
»Zdaj je čas, da ta narod uživa stabilnost in mir,« je v pogovoru za mrežo Al Džazira dejal Bašir. Gre za prvi intervju nekdanjega vodje vlade upornikov v provinci Idlib na severozahodu Sirije, odkar ga je islamistična skupina Hajat Tahrir al Šam (HTS) z zavezniki v torek imenovala za premierja.
V Damasku je Bašir včeraj tudi vodil srečanje članov svoje nove vlade in njihovih predhodnikov iz Asadovega kabineta, na katerem so razpravljali o prenosu oblasti v posameznih resorjih, poroča britanski BBC.
Pogovore o prenosu oblasti je že pred tem napovedal vodja HTS Mohamed al Džolani in ob tem obljubil pregon visokih predstavnikov nekdanjega režima, odgovornih za mučenje in vojne zločine.
Sam Asad je sicer še pred prihodom upornikov v Damask zapustil državo in se zatekel v Moskvo. Njegovo vladavino so zaznamovali nasilno zatrti protesti leta 2011, kar je vodilo v dolgoletne oborožene spopade in državljansko vojno z več kot pol milijona smrtnimi žrtvami in milijoni beguncev.
Včeraj je Džolani poskusil pomiriti zaskrbljenost v svetu glede nadaljnjega upravljanja Sirije in je za britanski Sky News dejal, da je država izčrpana od vojne ter se ne namerava podati v novo. »Sirijo bomo obnovili. Država se pomika proti razvoju in obnovi. Je na poti proti stabilnosti,« je zagotovil.
Njegova skupina HTS izvira iz veje Al Kaide in jo številne države označujejo za teroristično organizacijo, čeprav poskuša v zadnjem času prevzeti zmernejšo podobo.
Ameriški državni sekretar Antony Blinken je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP vse države pozval, naj podprejo vključujoč politični proces v Siriji, in dejal, da bodo ZDA priznale tamkajšnjo vlado, če bo dosegala tovrstne standarde.
Vlada bi morala biti po njegovih besedah kredibilna, vključujoča in ne sektaška. Prav tako bi morala spoštovati pravice manjšin in dovoliti dotok humanitarne pomoči. ZDA si želijo še, da bi preprečili možnost uporabe Sirije kot baze za terorizem. Čeprav nimajo več pod nadzorom ozemlja v Siriji, namreč tam ostaja dejavna skrajna skupina Islamska država (IS).
Na severu Sirije so se danes končali spopadi med delom koalicije islamističnih upornikov, tako imenovano Sirsko nacionalno armado, ki je ob podpori turške vojske napreduje v bojih s pretežno kurdskimi Sirskimi demokratičnimi silami (SDF). S posredovanjem amriških sil, ki zasedajo s pliinom in nafto bogate predele severne Sirije je bilo doseženo premirje, borci SDF pa so se umaknili na vzhodni breg Evfrata in strateško pomembno mesto Manbidž po več dnevih bojev prepustili islamistom. V bojih naj bi padlo več kot dvesto ljudi, v napadih turških zračnih sil na kurdsko ozemlje naj bi bilo v zadnjem dnevu ubitih še več kot 30 civilistov, poroča Rojava Information Center.
Islamistični uporniki so v torek zavzeli tudi mesto Deir Ezor na vzhodu Sirije, od koder so se po navedbah observatorija za človekove pravice prav tako umaknile kurdske sile.
Medtem so izraelske sile okupirale še večji del sirskega ozemlja na jugu države in v zadnjih dveh dneh izvedle skoraj 500 zračnih napadov na cilje v Siriji.
Izrael postopoma uničuje os zla na Bližnjem vzhodu, ki jo vodi Iran, je danes izjavil izraelski skrajno desni premier Benjamin Netanjahu, pri čemer je imel v mislih t. i. os odpora proti Izraelu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Po besedah Netanjahuja je bil Izrael 7. oktobra lani, ko so palestinski borci vdrli v južni Izrael in tam pobili okoli 1200 ljudi, prisiljen v vojno z osjo odpora, ki jo pod pokroviteljstvom Teherana tvorijo oborožene milice v Iraku, palestinsko islamistično gibanje Hamas v Gazi, šiitsko gibanje Hezbolah v Libanonu in hutijevci v Jemnu.
Kot je dejal izraelski premier, njegova država tako zgolj vrača udarec in omenjeno os postopoma uničuje.
Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Hamenej, je pred tem danes zatrdil, da se regionalni odpor proti Izraelu kljub padcu režima Bašarja al Asada v Siriji, ki je bil za os odpora strateško sicer zelo pomemben, ne bo oslabil. Odgovornost za strmoglavljenje dolgoletnega sirskega predsednika je pripisal prav Izraelu in njihovi najpomembnejši zaveznici ZDA.
Izraelska vojska je medtem danes nadaljevala tudi intenzivno obstreljevanje Gaze, kjer je bilo od napada palestinskih borcev na Izrael oktobra lani ubitih že več kot 44.780 ljudi, od tega večina civilistov.
Oslabitev odpora proti Izraelu v Siriji ne bo zmanjšala moči Irana, je danes zatrdil iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Hamenej. Kot je dejal, je padec režima dolgoletnega sirskega predsednika plod zarote ZDA in Izraela, kar je izraelski obrambni minister Izrael Kac zavrnil.
Po besedah Hameneja si nekateri domišljajo, da bo padec Asada oslabil Iran in odpor proti Izraelu v regiji. »Iran je močan in mogočen in bo postal še mogočnejši,« je zatrdil vrhovni voditelj, ki položaj zaseda že od leta 1989.
Odgovornost za strmoglavljenje režima dolgoletnega sirskega predsednika je pripisal glavnima sovražnikoma islamske republike, ZDA in Izraelu. »Nihče ne bi smel dvomiti, da je to, kar se je zgodilo v Siriji, plod zarote ZDA in Izraela,« je dejal.
Za Iran je bila namreč Sirija pod Asadom strateško ključna, zlasti v luči oboroževanja libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah, ki je tako kot Teheran del osi odpora proti Izraelu. V govoru je Hamenej kot krivca za dogodke v Siriji v zadnjih dveh tednih obtožil še eno sosednjo državo Sirije, a je ni imenoval. Poleg Izraela in Libanona na Sirijo mejijo še Turčija, Jordanija in Irak, med njimi pa je bila proti Asadu nastrojena zlasti Turčija.
»Njihovi cilji so različni, nekateri si prizadevajo zavzeti ozemlja na severu ali jugu Sirije, Amerika pa želi okrepiti svoj položaj v regiji,« je še ocenil iranski vrhovni voditelj.
Na izjave Hameneja se je danes odzval izraelski obrambni minister Izrael Kac in zavrnil obtožbe o odgovornosti Izraela in ZDA za padec Asadovega režima. Po njegovih besedah je za to kriv Teheran sam, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ob obisku na jordansko-izraelski meji je Kac povedal še, da bi moral Iran prenehati s financiranjem oboroženih skupin v Siriji, Libanonu in Gazi. Islamsko republiko je obtožil tudi, da stoji za poskusi tihotapljenja orožja na zasedeni Zahodni breg, spodbuja terorizem v regiji in si prizadeva vzpostaviti vzhodno fronto proti Izraelu.
Bašir je danes vse sirske begunce, ki so poiskali zatočišče v tujini, pozval, naj se vrnejo domov. Ob tem je v intervjuju za italijanski časnik Corriere della Sera zatrdil, da bodo v Siriji zagotovljene pravice vseh ljudi in sekt, poročajo tuje tiskovne agencije.
»To je poziv vsem Sircem v tujini. Sirija je zdaj svobodna država, ki si je zaslužila svoj ponos in dostojanstvo. Vrnite se,« je Bašir dejal v intervjuju ter poudaril, da bodo v Siriji zagotovljene pravice vseh.
Slovenija ne ustavlja postopkov obravnave prošenj za mednarodno zaščito, bo pa v konkretnih postopkih z državljani Sirije ponovno preučila spremenjene razmere in nova dejstva, kar bi lahko vplivalo na trajanje posameznega postopka, je danes sporočilo notranje ministrstvo.
Minuli konec tedna je več držav, med njimi Nemčija in Avstrija, javilo, da začasno ustavljajo obravnave prošenj za azil sirskih državljanov. Evropska komisija je v torek poudarila, da morajo države članice EU pri obravnavi prošenj za azil upoštevati pravila EU. Vsako prošnjo je treba obravnavati posebej, pri čemer pa pravila EU omogočajo tudi preložitev obravnave.
Zunanja ministrica Tanja Fajon je danes na seji odbora DZ za zunanjo politiko dejala, da si pri tem vprašanju želi enotnega pristopa v EU. Izpostavila je tudi majhno število podeljenih azilov Sircem v Sloveniji. Iz podatkov Eurostata je med drugim razvidno, da je Slovenija lani sirskim državljanom odobrila 30, v letu pred tem pa 15 prošenj za mednarodno zaščito.
Iz podatkov slovenskega notranjega ministrstva pa med drugim izhaja, da Sirci še vedno prednjačijo med migranti, ki nezakonito prestopijo mejo - v prvih desetih mesecih leta jih je bilo več kot 14.000. Letos je bilo do decembra vloženih 184 prošenj Sircev za mednarodno zaščito. Lani so jih skupno vložili 48, predlani pa 43, še izhaja iz podatkov, objavljenih na spletni strani vlade.
Na ministrstvu za notranje zadeve dodajajo, da pozorno spremljajo razvoj dogodkov v Siriji in ravnanja držav članic. V luči dogajanja je, kot so spomnili, policija tudi poostrila nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko ter izravnalne ukrepe v notranjosti države z namenom boja proti terorizmu in preprečevanja nezakonitih migracij.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji