Unmik ohranja pri življenju le sever Kosova

Glavna dejavnost mirovne misije Unmik, ki jo je vzpostavil varnostni svet ZN leta 1999 z resolucijo 1244, je osredotočena na severni del Kosova. Zaradi Beograda, Moskve in Pekinga se misija nadaljuje, čeprav bolj ali manj obstaja samo na papirju.

Tako bo ostalo tudi po zasedanju VS ZN, ki se ni odzval na zahtevo srbskega zunanjega ministra Ivice Dačića, naj obsodi akcijo kosovskih specialcev in varnostnih sil proti organiziranemu kriminalu na srbskem severu Kosova. VS ZN prav tako ni obsodil uporabe sile proti pripadnikoma Unmika, ki sta morala poiskati zdravniško pomoč in jima grozi kazenski pregon. Kljub zaskrbljenosti vodje Unmika Zahirja Tanina zaradi nespoštovanja imunitete in oceni, da je položaj napet.

Zapletena mednarodna struktura

Zahod na čelu z ZDA poziva Kosovo k ukinitvi Unmika. Njegova misija naj bi se končala leta 2008, ko je začela veljati kosovska ustava, ali vsaj leta 2012, ko je mednarodna skupina za upravljanje Kosova odločila, da je uradno končana nadzorovana neodvisnost Kosova. To se ni zgodilo zaradi nerešenih težav na severu države, Moskva in Washington pa ostajata daleč narazen.

Predstavnik Rusije Dmitrij Polanski je posvaril, da lahko ukinitev Unmika privede do krvavih spopadov, ameriški veleposlanik pri ZN Jonathan Palmer pa poudaril, da je neodvisnost Kosova realnost, in podprl načrt za končanje misije Unmik. Predstavnica Kosova Vlora Citaku je zatrdila, da Kosovo ni več v krizi, kot je bilo pred dvema desetletjema, na Srbe pa pritiska le Beograd, tako da Unmika ne potrebujejo več.



Kosovska oblast še ni prečkala reke Ibar, ki deli Kosovsko Mitrovico. Red in varnost na severu Kosova nista v rokah Prištine, tamkajšnje srbsko prebivalstvo pa ne priznava mednarodne civilne misije. Evropska misija Eulex, ki naj bi okrepila delovanje pravosodnih organov, ostaja statusno nevtralna, ker Kosova še ni priznalo pet članic EU. Nevtralnost Eulexu ne omogoča odigrati dejavnejše vloge na severu. Unmik ostaja glavni mednarodni dejavnik severno od Ibarja.



Lokalni Srbi in Beograd vztrajajo pri stališču, da za Kosovo velja samo resolucija 1244 VS ZN, da je status Kosova še nerešen in da ima samo Unmik vsa pooblastila. Bruselj ima tudi urad in posebnega predstavnika EU na Kosovu, medtem ko je Kfor mednarodna oborožena sila pod Natovim poveljstvom, ki je bila ustanovljena za zagotovitev varnosti in miru na Kosovu. Po oceni Beograda Kfor ni statusno nevtralen in ne skrbi dovolj za varnost kosovskih Srbov.

Celotna zapletena mednarodna struktura je del nadzorovane neodvisnosti, ki se je zgolj formalno končala in temelji na resoluciji 1244 VS ZN. Proces nadzorovane neodvisnosti v praksi ni končan, ker se Kosovo spoprijema s političnimi, varnostnimi, gospodarskimi in socialnimi težavami, za reševanje katerih Priština potrebuje mednarodna pomoč.

»Kolonizacija in dekolonizacija«

Zasedanje VS ZN so zaznamovali verbalni spopadi Dačića, Polanskega in Vlore Citaku. Slednja je označila osamosvojitev za posledico procesa dekolonizacije, ne pa odcepitve. Dačić je poudaril, da so diplomati ZDA in Velike Britanije, s katerimi sedi za omizjem, kolonizatorji Kosova. Predstavnico Kosova je obtožil širjenja laži in jo pozval, naj z zgodovinskimi spomeniki albanskega porekla dokaže, da so Albanci živeli na Kosovu v 13. in 14. stoletju.

Vlora Citaku je obtožila ruskega predstavnika Unmika Mihaila Krasnoščekova, da je pomagal postavljati barikade, da bi preprečil akcijo policije. Polanski jo je obtožil laganja z namenom opravičevanja nezakonitih akcij na severu Kosova, kjer je Priština poskušala pokazati, da lahko kljub neuspehu na lokalnih volitvah prevzame nadzor nad njim. Ker je bil ruski diplomat pretepen, je Moskva pričakovala opravičilo Prištine. Palmer je obžaloval nasilje, vendar podprl akcijo. ZDA, Velika Britanija, Nemčija in Francija so pozvale sprti strani, naj se vrneta za pogajalsko mizo.