Unija bo popolna šele z Balkanom

Čeprav bo makedonski parlament zaradi veta Gjorgea Ivanova znova odločal o sporazumu z Grčijo, na tej stopnji potrjevanja dogovora nihče ne pričakuje težav. Ni pa izključena vladna kriza v Atenah, če bo Aleksis Cipras skušal ratificirati sporazum z navadno večino.

Novo vladno krizo je posredno napovedal vodja manjše koalicijske partnerice Sirize Panos Kamenos, ki je poudaril, da je mogoče dogovor z Makedonijo glede njenega imena potrditi le na referendumu ali volitvah. Grški obrambni minister in prvak stranke Anel je še dodal, da tudi v Natu ne morejo steči nikakršni postopki o pristopu Makedonije k zavezništvu, dokler ne bodo v njihovi severni sosedi izvedli referenduma o imenu in dokler ne bo dogovor potrjen v grškem parlamentu.
 

Večina Grkov nasprotuje sporazumu

Kot je pojasnil Kamenos, mora biti sporazum v 300-članskem parlamentu potrjen z razširjeno večino 180 poslancev in ne samo z navadno večino 151 glasov, ki jo je premier Aleksis Cipras očitno že uspel zagotoviti. Po njegovem je v nasprotnem primeru treba vprašati ljudstvo, ali je za sporazum s Skopjem ali proti njemu, bodisi na referendumu bodisi na volitvah. Kamenos si seveda lahko še premisli, glede na to, da njegovi stranki v javnomnenjskih raziskavah ne kaže najbolje.

Ciprasov kabinet se je odzval s sporočilom, da si želi vlada glede sporazuma z Makedonijo zagotoviti široko soglasje v parlamentu. Čeprav sporazum rešuje problem, ki že več kot četrt stoletja obremenjuje grško zunanjo politiko, si bo vlada prizadevala, da zagotovi najširšo možno večino v parlamentu. Iz kabineta so še sporočili, da bo vlada v parlament poslala sporazum o imenu Makedonije in protokol za vstop te države v severnoatlantsko zavezništvo.

Dogovor Aten s Skopjem o tem, da lahko Makedonija obdrži to poimenovanje, se ne zdi slab le Kamenosu, temveč tudi številnim Grkom. Rezultati ankete agencije Puls so pokazali, da je proti sporazumu o novem imenu bivše jugoslovanske republike kar 62 odstotkov Grkov ali vsak šesti anketiranec.

Prednost Nove demokracije se je pred Sirizo povečala za 12,5 odstotka. Konservativci bi tako na volitvah osvojili 34 odstotkov, levičarji pa 21,5 odstotka glasov. Sledijo Gibanje za spremembe, Zlata zora in Komunistična stranka, medtem ko Sirizini partnerji v vladajoči koaliciji Neodvisni Grki ne bi prestopili tri odstotnega parlamentarnega praga.
 

Makedonska opozicija igra na domoljubje

Dogovor mora prestati več faz potrjevanja v Makedoniji, preden ga bodo ratificirali v Grčiji. Čeprav so ga akedonski poslanci že ratificirali, bodo o tem odločali znova,ker je dal predsednik Gjorge Ivanov nanj veto. Če bo šel znova skozi parlamentarno sito, bo avtomatično postal zakon, vendar bo moral biti nato potrjen še na obvezujočem referendumu. Na koncu bo treba spremembo imena zapisati še v makedonsko ustavo, za njeno spremembo pa je potrebna dvotretjinska večina.

Cipras in njegov makedonski kolega Zoran Zaev sta dosegla dogovor, da se bo Makedonija uradno imenovala Severna Makedonija. Zaev je na obtožbe opozicije, da je oblast s sporazumom prodala državne interese Grčiji, odgovoril z ugotovitvijo, da bi opozicija najraje počila od zavisti, ker njej ni uspelo doseči dogovora z Atenami o imenu države.

Kot je poudaril, bodo rešili 27-letni spor z Grčijo, VMRO-DPMNE pa si je prizadevala le za to, da bi ostala čim dlje na oblasti. Glede sklicevanja najmočnejše opozicijske stranke na domoljubje, je tudi izpostavil, da je oropala Makedonijo za pet miljard evrov in da je bilo največ kriminala, s katerim morajo obračunati, če želijo dobiti datum za začetek pogajanj z EU, v času njene vladavine.

Zaev je ocenil, da bi lahko Makedonija končala pristopna pogajanja z EU, ki v povprečju trajajo sedem let, že leta 2025. Po njegovih navedbah so v Bruslju potrdili, da bo Skopje, ki je samo v enem letu naredilo velik preobrat, dobilo datum za začetek pristopnih pogajanj junija prihodnje leto. To je potrdil tudi predsednik evropskega sveta Donald Tusk, preboj pa je postal mogoč zaradi sporazumov, ki jih je Skopje dosegla s Sofijo in z Atenami. Zaev je sklenil z besedami, da bo sicer nujna konsolidacija Evropske unije popolna, ko bo v svojo družino sprejela države Zahodnega Balkana, ki bodo izpolnile vse njene pogoje.