Umrla je »nevesta iz Belsna«, ki je v taborišču zdravila Anne Frank

Krakov – Pisal se je februar leta 1945 in koncentracijsko taborišče v Nemčiji je zajela epidemija tifusa. Od lakote, mučenj in slabih razmer izmučeni ujetniki so začeli množično umirati zaradi nalezljive bolezni.

Dvaindvajsetletna Poljakinja Gena Turgel je na grozljivi kraj prispela s svojo materjo in takoj začela delati v bolnišnici. Takrat še ni vedela, da bo ena od njenih pacientk zaradi svojega dnevnika po vojni zaslovela po vsem svetu.

»Ob prihodu v taborišče sem videla trupla, ki so ležala vsepovsod, grozno je bilo. Ne le eno telo ali dve. Tam so bile gomile človeških trupel, visoke kot drevesa. Nisi mogel razločiti, ali gre za moškega ali žensko, morda celo otroke. Nihče si ni mogel predstavljati, da obstaja takšen kraj,« je povedala leta 2015. 

Petnajstletna Anne Frank je za tifusom zbolela le nekaj tednov pred prihodom Britancev v taborišče, aprila 1945. Njen dnevnik o dogajanju med drugo svetovno vojno – pisala ga je, ko se je s starši in sestro skrivala na podstrešju ene izmed hiš v Amsterdamu – je po vojni izdal Annin oče Otto.



Annin dnevnik je postal prava uspešnica, edinstveno pričevanje o odraščanju v času krutega režima. Prevedli so ga v več kot 60 jezikov in ostaja svojevrsten dokument nekega časa, ki se ne sme nikoli več ponoviti. Anne Frank je v Bergen-Belsen prispela skupaj z očetom, materjo in sestro – konec največje morije 20. stoletja je živ dočakal le oče.

Gena Turgel, ki je preživela grozote vojne in svoje življenje posvetila ozaveščanju ljudi o holokavstu, je umrla prejšnji teden, stara častitljivih 95 let.

»Bila je neverjetna. Preživela je holokavst, mi pa smo zdaj dolžni skrbeti za njeno zapuščino,« je ob smrti Turgelove zapisal britanski rabin Ephraim Mirvis.



Gena Turgel se je rodila leta 1923 v Krakovu kot najmlajša v družini z devetimi otroki. Šestnajst let kasneje se je z nemško invazijo na Poljsko življenje najstnice sprevrglo v nočno moro. Nacisti so skorajda z zemljo zravnali njeno glavno mesto, več deset tisoč Poljakov in Poljakinj pa odpeljali v koncentracijska taborišča.

Najhuje se je godilo Judom, med njimi so bili tudi člani Genine družine. Nemci so jih najprej odgnali v koncentracijsko taborišče Plaszow. Ko so ga zaprli, so jih premestili v Auschwitz-Birkenau, nato pa prisilili na štiritedenski »marš smrti« v Buchenwald.

Enega od bratov so že v getu ustrelili nacisti, drugi je zbežal, vendar ga niso nikoli več videli. Genino sestro in moža so ustrelili, ko sta v Plaszow poskušala pretihotapiti hrano. 

»Ob osvoboditvi sploh nisem upala pokazati sreče in veselja«

»Ko so 15. aprila 1945 v Bergen-Belsen prišli Britanci, sem delala v bolnišnici. Ob meni so stali do zob oboroženi nacisti, zato nisem mogla pokazati svojih čustev. Tako vesela in srečna sem bila, a nisem si upala izdati, kako mi je odleglo, da nas je nekdo končno osvobodil. V meni je še vedno vel smrtni strah,« je dejala Turgelova ob 70. obletnici ustanove, ki skrbi za izobraževanje o holokavstu (Holocaust Educational Trust).

Med vojaki, ki so osvobodili vojne ujetnike, je bil tudi Britanec Norman Turgel, ki je govoril nemško. S svojim deškim šarmom je osvojil Genino srce, šest mesecev kasneje sta se poročila, prevzela je njegov priimek. Ženo je ljubkovalno klical »Nevesta iz Belsna«. Takšen vzdevek so ji dali britanski mediji, ko se je pokazalo, da si je Gena poročno obleko sešila iz platna vojaškega padala. Oblačilo je zdaj na ogled v britanskem vojnem muzeju. 

Geno Turgel bodo pokopali v nedeljo.