Neomejen dostop | že od 9,99€
V Beogradu je umrla zgodovinarka in političarka Latinka Perović. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bila glasnica srbskega liberalnega gibanja, kasneje je bila prva javna osebnost v Srbiji, ki je dogajanje v Srebrenici označila za genocid. Oktobra letos je dopolnila 89 let.
V zadnjih mesecih je močno obsojala rusko agresijo v Ukrajini, še posebno se je jezila, ker rusko ravnanje podpirajo številni ljudje v Srbiji. Rusijo in Sovjetsko zvezo je dobro poznala, saj je v Rusiji nekoč živela in predavala, o ruski in srbski zgodovini pa je spisala več člankov in knjig, denimo Srpsko-ruske revolucionarne veze (1993) in Ruske ideje i srpske replike (2018).
Prav o ruski okupaciji Ukrajine in srbski podpori je govorila tudi v enem od svojih zadnjih intervjujev, ko je spomladi letos spregovorila za Sobotno prilogo. Intervju si lahko preberete na spodnji povezavi.
Imela je pestro življenje. Pri sedemindvajsetih letih je predsedovala Antifašistični ženski fronti Srbije, od leta 1968 do 1972 je bila sekretarka Zveze komunistov Srbije, toda ker je bilo njeno prepričanje preveč liberalno, je morala položaj zapustiti. Ni bila edina, saj so bili v umik med drugimi prisiljeni tudi Stane Kavčič, Ante »Miko« Tripalo, Savka Dabčević-Kučar in Marko Nikezić.
Precej zgodovinarjev in poznavalcev tedanjega dogajanja je prepričanih, da Jugoslavija ne bi razpadla v krvi, če bi ti ljudje dobili priložnost, da socialistično Jugoslavijo usmerijo v več demokratizacije, modernizacije in liberalizacije.
- Vse navedbe, da je stradanje civilistov v Ukrajini navadna propaganda, da Ukrajinci ubijajo sami sebe in da postavljajo trupla ob cesto … Vse to smo že videli in poslušali v naši vojni v devetdesetih letih, ko so nam to govorili o srbskih vojnih zločinih v Bosni in Hercegovini, denimo o pokolu na tržnici Markale v Sarajevu. V obeh primerih vidimo globoko militaristično podobo, ki je še posebno zverinska proti ljudem, civilizaciji in identiteti naroda.
- Vladimir Putin je s prihodom na oblast obudil idejo o obnovi Sovjetske zveze in vračanje k carski Rusiji. Bil je prvi vodeči Rus, ki je rekel, da je bil razpad Sovjetske zveze kozmična katastrofa dvajsetega stoletja. Neprestano sanja o obuditvi Sovjetske zveze, zato ima dogajanje iz Gruzije in Krima sedaj nadaljevanje v vojni v Ukrajini.
- Vsi ti Srbi, ki podpirajo Rusijo, v vojni v Ukrajini vidijo dokaz, da so bili sami na pravi strani v jugoslovanski vojni. Sedanje rusko vojskovanje razumejo kot potrjevanje lastnega početja pred tridesetimi leti.
- Zdaj mnogi želijo racionalizirati vojno v Ukrajini, češ, videti moramo eno in drugo stran. Vendar stran, ki ustvarja agresijo, ne more biti enakovredna strani, ki trpi posledice agresije. Nekdo ima porušena mesta, drugi jih nima.
- Bila sem v Srebrenici, videla sem, kaj se je zgodilo. In če rečete, da to ni res, si začnem misliti, ali ni zanikanje celo hujše od samega zločina. V vojni se vedno dogajajo spopadi, zločini in dogodki, o katerih sprva ni dovolj informacij, toda na koncu vse pride na površino. In če po vseh preiskovalnih skupinah, sodbah mednarodnih sodišč in pričevanjih ljudi še vedno zanikate zločin v Srebrenici, to pomeni, da ohranjate isto idejo, ki je ta zločin povzročila.
- Srbija se prazni, zato imamo slabo demografsko sliko. Naša povprečna starost je 44 let, živimo v stari, utrujeni in bolni družbi. Kakšno dinamiko sploh lahko pričakujemo v takšni družbi?
- V Srbiji vidimo na delu politično strukturo, ki je prišla na površje iz vojne. Nekoč so bili ministri in koalicijski partnerji Slobodanu Miloševiću, sedaj so predsedniki republike, ministri, predsedniki parlamenta … Naša politična elita je nastala iz vojne, s krajo so prišli do velikega premoženja, enako velja za poslovno in intelektualno elito. Takšno strukturo ljudi, ki pride na površje po vojni, je težko zamenjati, saj vsem zločinskim pridobitvam doda še politično moč.
- Nedavne volitve v Srbiji so spet potrdile moč desnice, predvsem globoko patriarhalnih, arhaičnih modelov, nacionalizma, četništva in kvizlinštva. Videli smo celo ljudi, ki so se oblekli v četnike, pripravili so veselice in prepevali Od Topole pa do Ravne Gore, sve su straže, đenerala Draže, prav tako imamo še vedno mural Ratka Mladića ... Nikakor se ne znamo ločiti od vsega tega, čeprav smo že plačali strašno ceno, ker vseskozi stojimo na mestu.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji