Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Umrl je zadnji južnoafriški predsednik iz časa apartheida

Frederik Willem de Klerk je leta 1990 osvobodil Nelsona Mandelo. Skupaj sta tri leta kasneje prejela Nobelovo nagrado za mir.
Umrl je mirno na svojem domu v Fresnayu danes zgodaj zjutraj. FOTO: De Klark Foundation/AFP
Umrl je mirno na svojem domu v Fresnayu danes zgodaj zjutraj. FOTO: De Klark Foundation/AFP
STA
11. 11. 2021 | 18:17
2:39

Umrl je zadnji južnoafriški predsednik iz časa apartheida Frederik Willem de Klerk, ki je leta 1990 osvobodil Nelsona Mandelo. Skupaj sta leta 1993 prejela Nobelovo nagrado za mir. Umrl je star 85 let po boju z rakom, so sporočili iz njegove fundacije.

»Z največjo žalostjo mora fundacija FW de Klerk sporočiti, da je bivši predsednik FW de Klerk umrl mirno na svojem domu v Fresnayu zgodaj zjutraj,« so sporočili in dodali, da je trpel za malignim mezoteliomom. Da ima raka, je De Klerk sporočil na svoj rojstni dan 18. marca letos.

Preživeli so ga soproga Elita, otroka Jan in Susan ter vnuki.

De Klerk je zaslovel po svojem govoru 2. februarja 1990, ko je napovedal odpravo prepovedi Afriškega nacionalnega kongresa (ANC) in drugih gibanj za svobodo. V istem govoru je ukazal tudi izpustitev ikone boja proti apartheidu Mandele, ki je bil zaprt 27 let.

Opravičil se je za apartheid

Rodil se je leta 1936 v Johannesburgu v družino potomcev nizozemskih kolonistov. Njegov oče je bil eden vodilnih senatorjev, ki je bil nekaj časa tudi začasno predsednik države. De Klerk je študiral pravo, nato pa so ga izvolili v parlament kot člana Nacionalne stranke, ki je sicer uvedla apartheid. Zasedal je številne ministrske položaje, nakar je leta 1989 postal predsednik države in to ostal do leta 1994, ko je mandat po prvih demokratičnih volitvah predal Mandeli.

Leta 1993 sta skupaj z Mandelo prejela Nobelovo nagrado za mir zaradi svojih prispevkov k spravi ter osebne integritete in političnega poguma.

V posnetku, ki so ga objavili danes posthumno, se je de Klerk opravičil za apartheid. V njem je sicer priznal, da ga je v mladosti branil. »Kasneje pa sem se ob več priložnostih opravičil južnoafriškemu ljudstvu za bolečino in nedostojnost, ki jo je apartheid prinesel ljudem barve v Južni Afriki. Številni so mi verjeli, drugi niso,« je dejal in se znova opravičil za bolečino in škodo, ki jo je apartheid povzročil.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine