Neomejen dostop | že od 9,99€
Umrl je jugoslovanski in hrvaški diplomat Budimir Lončar. Star je bil sto let. Rodil se je 1. aprila 1924 v vasi Preko na hrvaškem otoku Ugljan nasproti Zadra. Prav tam je tudi umrl.
Ravno na njegov 99. rojstni dan smo lani v Sobotni prilogi objavili enega njegovih zadnjih intervjujev, v katerem je spregovoril o aktualnem dogajanju v svetu.
Bil je partizan, dvakrat je bil ranjen, nato je šel v diplomatsko šolo in leta 1950 na prvo misijo v Združene države Amerike. Najprej je bil v New Yorku konzul in svetovalec jugoslovanske delegacije pri Združenih narodih, zatem prvi analitik ministrstva za zunanje zadeve in sodelavec ministra Koče Popovića, prav tako je bil kasneje dolgoletni sodelavec predsednika Tita.
Med letoma 1965 in 1969 je bil veleposlanik v Indoneziji, torej ravno v obdobju, ko so v tej državi potekali poboji komunistov. Zatem je bil svetovalec ministra Mirka Tepavca in nato jugoslovanski veleposlanik v ZR Nemčiji v času kanclerja Willyja Brandta in Helmuta Schmidta, zatem pa še podsekretar v državnem sekretariatu za zunanje zadeve.
Od leta 1979 do 1983 je bil veleposlanik v ZDA, kar je sovpadlo s koncem mandata Jimmyja Carterja in prvim mandatom Ronalda Reagana. Po vrnitvi v Beograd je bil namestnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve, leta 1988 pa je postal zadnji jugoslovanski zunanji minister.
Poskušal je internacionalizirati globoko jugoslovansko krizo, predvsem ustavno, da bi ustavili konflikt in poiskali rešitev. Po začetku vojne so mu na Hrvaškem očitali, da je predolgo ostal v Beogradu, a zaradi hrvaškega rodu ni mogel ostati niti v Srbiji. Odstopil je po spoznanju, da gredo dogodki neizogibno v smeri še večje vojne, ne naključno na dan padca Vukovarja.
Po razpadu SFRJ je postal postal posebni odposlanec generalnega sekretarja ZN Butrosa Butrosa Galija in tudi svetovalec indonezijske vlade. Ob prelomu stoletja se je vrnil v Zagreb in postal najprej svetovalec hrvaškega predsednika Stjepana Mesića in zatem še predsednika Iva Josipovića.
Bil je med ustanovitelji Gibanja neuvrščenih, s svojo diplomatsko spretnostjo pa je poskrbel, da je bila prva konferenca neuvrščenih namesto v Kairu ali v Havani na koncu v Beogradu. Kasneje je sooblikoval politiko neuvrščenih, zato je dobil vzdevek Mr. Non-Aligned. Sodeloval je na 35 skupščinah Združenih narodov.
Veliko podrobnosti iz njegove kariere lahko preberemo v knjigi Od Preka do vrha svijeta (2020), napisal jo je zgodovinar in njegov osebni biograf Tvrtko Jakovina. V njej je Budimir Lončar razkril številne podrobnosti o najpomembnejših svetovnih dogodkih zadnjih stotih let, na fotografijah poleg njega pa so Koča Popović, Nikita Hruščov, Josip Broz Tito, Sukarno, Willy Brandt, Jimmy Carter, George Bush st., Ronald Reagan, Michel Rocard, Jaser Arafat, Margaret Thatcher, Hans-Dietrich Genscher, papež Janez Pavel II., Sadam Husein, Vaclav Havel, Roland Dumas, Fidel Castro, Henry Kissinger, Butros Butros Gali, Bill Clinton, Angela Merkel, Barack Obama, Mihail Gorbačov …
V dolgoletni karieri je sodeloval tudi s številnimi slovenski diplomati. »Slovenci so vedno imeli pomembno vlogo. Edvard Kardelj je bil minister za zunanje zadeve, Aleš Bebler, Joža Vilfan, Jože Brilej, Janez Stanovnik in Anton Vratuša pa so bili v prvih vrstah tedanje diplomacije in so veliko prispevali k razvoju jugoslovanske multilateralne politike, predvsem v sistemu ZN,« je dejal lani v intervjuju.
Še v posebno lepem spominu je imel Aleša Beblerja. »To je bil človek, ki me je najbolj navdušil med mojo prvo službo v New Yorku. Ko se je začela korejska vojna, je v imenu Jugoslavije ravno predsedoval varnostnemu svetu Združenih narodov. Sedel sem za njim in še vedno se v živo spomnim, kako imenitno je vodil sejo: Rusu je odgovarjal v ruščini, Američanom v angleščini, Latinoameričanom v španščini, citiral je ruske in zahodne književnike … Resnično briljantno,« se je spominjal.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji