Izhodišča za dosego miru v Ukrajini

Vojna v Ukrajini je katastrofa za ljudi v Ukrajini, prav tako (a na nekoliko drugačen način) tudi za ljudi v Rusiji, posredno pa za ves svet. Za rešitev oziroma končanje te vojne se je v zadnjih mesecih zvrstilo več različnih javnih pisem in komentarjev, pri čemer je verjetno pri vseh osnovna ideja končati trpljenje in umiranje ljudi.

Polemika se je razvijala med dvema skrajnima idejama – maksimalna vojaška pomoč Ukrajini, da premaga Rusijo, ali pa opustitev pomoči in prenehanje spopadov brez posebnih pogojev oziroma idej, kaj potem. Kot je v intervjuju v Sobotni prilogi 1. aprila 2023 že povedal izkušeni diplomat gospod Budimir Lončar, Ukrajina objektivno ne more premagati Rusije, ki ima veliko jedrskega orožja. Vsaka uporaba jedrskega orožja z ene ali druge strani bi skoraj zagotovo pomenila jedrski spopad neslutenih razsežnosti za ves svet. Zato je treba opustiti ideje o zmagi Ukrajine oziroma porazu Rusije v tej napadalni vojni, ampak bi bilo smiselno govoriti o uspešni ubranitvi Ukrajine pred agresijo.

Iz dosedanjih poskusov prekinitve spopadov se je izkazalo, da predstavniki ali voditelji posameznih držav niso bili uspešni. Zato je nujno, da za takojšnje oziroma čim hitrejše prenehanje vojne ukrepa celotna svetovna javnost prek Organizacije združenih narodov (OZN) in razširjenega varnostnega sveta OZN z diplomatsko vključitvijo predstavnikov še nekaj članic OZN, katerih diplomati bi bili pripravljeni aktivno sodelovati v mirovnem procesu. Za tak pristop bi se morala zavzemati naša diplomacija.

Za prenehanje spopadov in pripravljen načrt, kako naprej za dosego trajnega miru in sodelovanja, bi bilo treba izhajati z nekaj osnovnih izhodišč, pri čemer je treba upoštevati obe strani:

1. takojšnje prenehanje vseh vojaških aktivnosti na obeh straneh;

2. takojšen umik vseh ruskih vojaških sil z ukrajinskega ozemlja (upoštevajoč mednarodno priznane meje Ukrajine) pod nadzorom mednarodnih sil;

3. vzpostavitev demilitariziranega območja med Ukrajino in Rusijo (in Ukrajino in Belorusijo) – na primer 200 kilometrov od meje na obeh straneh;

4. namestitev mednarodnih mirovnih vojaških sil na to demilitarizirano območje;

5. razglasitev vojaške nevtralnosti Ukrajine in popolno mednarodno priznanje in zagotovitev te nevtralnosti;

6. oddaja vsega orožja separatističnih enot na območju Donbasa (območje Donecka in Luganska) in razpustitev teh enot;

7. vzpostavitev avtonomije Donbasa v smislu modela Švice ali kakšnega drugega zgodovinsko uspešnega modela sobivanja;

8. oddaja orožja pripadnikov bataljona Azov in razpustitev tega bataljona;

9. izmenjava vseh vojnih ujetnikov;

10. mednarodna pomoč Ukrajini za vrnitev vseh beguncev v Ukrajino;

11. pod mednarodnim nadzorom vrnitev vseh v Rusijo preseljenih prebivalcev Ukrajine (otrok in odraslih), ki so bili izseljeni proti svoji volji;

12. ukinitev vseh mednarodnih sankcij proti Rusiji;

13. načrt za mednarodno pomoč pri obnovi Ukrajine, pri čemer mora pomemben delež prispevati tudi Rusija.

Slovenska diplomacija bi morala v najkrajšem času vložiti maksimalne napore, da bi pridobila čim več držav – diplomatov iz različnih (majhnih, večjih in velikih) držav vseh celin za skupno akcijo za takojšnje prenehanje vseh spopadov na celotnem mednarodno priznanem ozemlju Ukrajine, skupaj s kompleksnim predlogom za mednarodno mirovno konferenco, ki bi upoštevala najmanj trinajst zgoraj naštetih izhodišč. To bi bil lahko velik prispevek Slovenije k miru v svetu in dvig ugleda naše države, kljub temu da povsem upravičeno po svojih močeh pomaga Ukrajini, da lahko brani ozemlje svoje države do začetka mirovnega procesa.