Neomejen dostop | že od 9,99€
Ruski opozicijski voditelj ter velik kritik režima Vladimirja Putina Aleksej Navalni je umrl, poročajo tuji mediji. Star je bil 47 let in obsojen na večletne zaporne kazni. Nazadnje je kazen prestajal v kazenski koloniji v Harpu onkraj polarnega kroga. Njegova žena Julija je izjavila, da ni prepričana, da lahko zaupa uradnim sporočilom iz Moskve.
Iz Kremlja, ki se bo zagotovo srečal z obtožbami, da nosi krivdo za smrt Navalnega, so sporočili, da niso seznanjeni z vzrokom smrti. BBC medtem poroča, da se je Navalni domnevno počutil slabo po vrnitvi s sprehoda in izgubil zavest. Menda so mu poskušali pomagati, a brez uspeha.
Na začetku decembra je Navalni izginil, kasneje pa so sporočili, da so ga iz zaporne kolonije v Vladimirski oblasti preselili v enega od 25 najstrožje varovanih ruskih zaporov. Selitev je bila pričakovana, potem ko ga je sodišče v Moskvi avgusta lani na podlagi obtožb o vzpostavitvi in financiranju »ekstremistične« organizacije obsodilo na dodatnih devetnajst let za zapahi. Navalni, ki je vse obtožbe zavračal kot politično motivirane, je že prestajal zaporno kazen zaradi goljufije, zaradi česar je bil obsojen leta 2021. Prav tako ni pričakoval, da bo izpuščen za časa vladanja Vladimirja Putina.
Sedeminštiridesetletni nekdanji odvetnik, ki je preživel poskus atentata z živčnim strupom novičok, je bil dlje časa v slabem zdravstvenem stanju, zaradi česar je njegovo nedavno izginotje sprožilo večji preplah. Njegovi sodelavci so že takrat opozorili na možnost, da ga je v resnici izdalo zdravje in da je bil premeščen v bolnišnično oskrbo.
Navalni, ki je bil premeščen v kazensko kolonijo v odročni kraj Harp na skrajnem severu Rusije, je konec decembra sporočil, da mu gre dobro. Ameriško zunanje ministrstvo je pred tem izrazilo globoko zaskrbljenost zaradi pogojev njegovega pridržanja, njegovo bivališče pa ni bilo znano več tednov.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v odzivu na smrt Alekseja Navalnega dejala, da gre za srčni zastoj demokracije v Rusiji. Zunanja ministrica Tanja Fajon pa je poudarila, da je svet izgubil neutrudnega borca za svobodo.
»To je srčni napad na demokracijo v Rusiji,« je po smrti Navalnega na omrežju X zapisala Pirc Musar in njegovi družini izrekla iskreno sožalje.
Fajon je medtem izrazila zgroženost zaradi smrti Navalnega in poudarila, da je zdaj treba razjasniti okoliščine, ki so privedle do njegove smrti. »Njegov boj za svobodo in demokracijo bo živel večno. V mislih sem z njegovo družino in bližnjimi,« je še dodala na omrežju X.
Zahodni voditelji odgovornost za smrt ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega pripisujejo ruskemu režimu. V prvih odzivih je več državnikov tudi poudarilo, da je za svoj pogum plačal z življenjem, poročajo tuje tiskovne agencije.
Predsednik evropskega sveta Charles Michel je poudaril, da je za njegovo smrt odgovoren izključno ruski režim. »Aleksej Navalni se je boril za vrednote svobode in demokracije. Za svoje ideale je žrtvoval največ (...) Borci umirajo, a boj za svobodo se nikoli ne konča,« je zapisal na družbenem omrežju x.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na novinarski konferenci v Berlinu poudaril, da je bil Navalni ubit in da bo moral ruski predsednik Vladimir Putin odgovarjati za svoje zločine.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg pa je ob robu Münchenske varnostne konference novinarjem dejal, da je treba ugotoviti vsa dejstva in da mora Rusija odgovoriti na vsa vprašanja o vzrokih za smrt Navalnega, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
»Kremelj ga je brutalno umoril. To je dejstvo in nekaj, kar bi morali vedeti o resnični naravi sedanjega ruskega režima,« je na omrežju x poudaril latvijski predsednik Edgars Rinkevičs.
Da Moskva nosi odgovornost za smrt Navalnega, je poudaril tudi norveški zunanji minister Espen Barth Eide.
Podobno je na x izpostavil tudi francoski zunanji minister Stephane Sejourne. »Njegova smrt v kazenski koloniji nas spominja na realnost režima Vladimirja Putina,« je dejal in izrazil sožalje družini Navalnega in ruskemu ljudstvu.
»Navalni je za svoj pogum plačal z življenjem,« je poudaril nemški kancler Olaf Scholz. »Vsakdo, ki se zavzema za demokracijo, se mora bati za svojo varnost in za življenje, zato smo vsi zelo žalostni,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dodal na novinarski konferenci v Berlinu z Zelenskim.
Britanski premier Rishi Sunak je smrt Navalnega označil za veliko tragedijo za rusko ljudstvo. Ob tem se je na x poklonil pogumu »najbolj zagrizenega zagovornika demokracije v Rusiji«.
»Aleksej Navalni je bil zagovornik demokracije in človekovih pravic. Njegova tragična smrt še enkrat kaže, zakaj bomo še naprej podpirali Ukrajino,« je na x zapisal belgijski premier Alexander De Croo. Dodal je, da Rusija v Ukrajini ne bo zmagala.
»Svet je izgubil borca, čigar pogum bo odmeval skozi generacije,« je na omrežju x zapisala predsednica evropskega parlamenta Roberta Metsola. »Rusija mu je vzela svobodo in življenje, ne pa tudi dostojanstva. Njegov boj za demokracijo se nadaljuje,« je dodala. Evropski parlament je leta 2021 Navalnemu podelil nagrado Saharova za svobodo misli.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji