Udarec v srce nacionalističnega bloka

Bruselj, Berlin – Dogajanje v Avstriji ni le notranjepolitično, marveč zadeva celotno EU. Škandal z videom je namreč izbruhnil teden dni pred evropskimi volitvami in bo najbrž vplival nanje.

Pred volitvami je eden od glavnih ciljev tradicionalnih, proevropskih strank mobilizacija proti populističnim nacionalističnim strankam, kakršna so avstrijski svobodnjaki (FPÖ). Ti so eden od stebrov politične družine Evropa narodov in svobode (ENF), ki si želi preprečiti poglab­ljanje sodelovanja v EU. Glavni voditelji skupine, Italijan Matteo Salvini, Francozinja Marine Le Pen in Nizozemec Geert Wilders, ki so zborovali v soboto v Milanu, so napovedali zgodovinski preboj.

ENF naj bi po projekcijah dobila 62 od 751 sedežev v evropskem parlamentu. Doslej so imeli 37 poslancev. Iz FPÖ naj bi jih bilo pet ali eden več kot doslej. Afera Ibiza in padec vlade gotovo ne bosta spodbudno vplivala na njihovo uresničevanje ciljev. V Franciji bi lahko Nacionalni zbor Marine Le Pen – tako kot pred petimi leti – zmagal na evropskih volitvah. V desničarskem zavezništvu bi utegnila imeti večjo vlogo Alternativa za Nemčijo (AfD).

Na dogodke sta se odzvala najmočnejša vodilna kandidata. Manfred Weber iz EPP je sporočil, da »nepatriotski nacionalisti prodajajo dežele in vrednote«. Na twitterju je podprl odločitev Kurza o razpustitvi vlade. Med drugim je zapisal, da ima hrbtenico, je proevropski, blizu državljanom in odločen. Njegov tekmec, socialdemokrat Frans Timmermans, je v tvitu navrgel, da so prijatelji Viktorja Orbána – Salvini, Strache in Nigel Farage – občudovalci Vladimirja Putina. V času, ko v EU poudarjajo grožnjo z ruskim vpletanjem v evropske volitve, je igra domnevne ruske investitorke v Strachejevem škandalu posebno zanimiva.

Sodelovanje FPÖ v avstrijski vladi v EU, drugače kot pred dvema desetletjema, ko je stranko vodil Jörg Haider, ni spodbudilo diplomatskih ukrepov drugih članic. Po drugi strani je bilo v zadnjih mesecih čedalje več namigov, da tajne službe krčijo sodelovanje, izmenjavo podatkov z Avstrijo, saj sta Strache in FPÖ pretesno povezana s Kremljem. Tudi predsednik nemške službe za varstvo ustave Thomas Haldenwang je konec tedna v Weltu opozoril na »znatna tveganja« glede Avstrije.

Weber: Kurz je pokazal hrbtenico

Nemška politika se je, z izjemo skrajno desne AfD, ki sodeluje z avstrijskimi svobodnjaki, na škandal v avstrijski vladi odzvala enotno – pozvala je k boju proti populistični skrajni desnici. Kanclerka Angela Merkel (CDU) je v Zagrebu dejala, da je Evropa skupnost držav, ki so se odločile sodelovati na podlagi skupnih vrednot, in da zdaj poskušajo nekatera populistična gibanja uničiti naše vrednote. Proti temu, je poudarila kanclerka, se moramo ­boriti.

Zunanji minister Heiko Maas (SPD) je za Bild am Sonntag avstrijskemu kanclerju Kurzu očital, da je bilo sodelovanje v vladi z desnimi populisti neodgovorno. Skrajna desnica je sovražnica svobode, je dejal Maas. Predsednica CDU Annegret Kramp-Karrenbauer je komentirala, da je afera dokaz, da so skrajno desne stranke pripravljene prodati domovino za lastne interese. Vodja liberalcev Christian Lindner se je v čivku vprašal, ali se namerava AfD zdaj ograditi od svobodnjakov. Glede na odzive AfD je jasno, da se to ne bo zgodilo.