Slovenija želi del kolača za vojaško industrijo

Zagon vojaške industrije v Evropi, ogroženi globalna konkurenčnost in energetska prihodnost stare celine, tudi vprašanje jedrske energije so glavne teme dvodnevnega vrha EU, ki se je začel v Bruslju.

Slovenski premier Robert Golob pripisuje velik pomen temu, »da se EU začenja organizirati ne samo za skupne nabave streliva, ampak tudi za skupno proizvodnjo«. Ker bodo vlade povečevale vojaške proračune, bi bilo po njegovem mnenju smotrno, da se denar porablja lokalno, v državah članicah. To bi moralo biti uravnoteženo po EU. Tudi Slovenija ima načrte, da se »vključi tudi v proizvodnem delu, ne samo v nabavnem«.

Vrh EU v senci geopolitike

Skorajšnji obisk evropskega komisarja za notranji trg Thierryja Bretona bo namenjen tej temi. Tudi evropska komisija bi lahko podprla projekte. Za države EU bo prva naloga, da izpolni načrt, po katerem bodo Ukrajini v letu dni dobavili milijon topovskih granat. Financiranje pomoči Ukrajini na ravni EU poteka v okviru evropskega mirovnega instrumenta, v katerega Slovenija vplačuje delež okoli 0,35 odstotka. Iz njega pa v tranšah prejema nadomestila za dosedanjo vojaško pomoč Ukrajini.

Vztrajanje pri jedrski energiji

Voditelji ne bodo sprejeli odmevnejših odločitev o ogljično nevtralnih, zelenih tehnologijah. Bodo pa razpravljali o njih, predvsem o zadnjih podnebnih predlogih evropske komisije. Za Slovenijo je najpomembneje, da se pušča prostor za vse tehnologije. »V slovenskem nacionalnem interesu je, da je jedrska tehnologija sestavni del tega svežnja, ne nujno kot tista, ki jo omenja celotna Evropa kot nosilno, zagotovo pa ena od tistih, ki bo dovoljena znotraj okvira pomoči za ogljično nevtralno tehnologijo,« je dejal Golob.

Slovenija naj bi vztrajala, da mora imeti jedrska tehnologija svoje mesto v ogljično nevtralni prihodnosti Evrope. Želja je, da bodo sprejeta jasna pravila, kako jedrska tehnologija lahko dostopa do kapitala, glede umeščanja v prostor in dostopa do razvojnih sredstev. »Glavno tveganje pri jedrski industriji danes je, da nimamo prave industrije znotraj Evrope in je zato tudi toliko težje dovolj zanesljivo z vidika časa in z vidika proračuna načrtovati, kako bodo taki projekti, kot je Jek 2, dejansko videti,« je dejal premier.

Hrvaški premier Andrej Plenković je povedal, da so pripravljeni nadaljevati sodelovanje v Jeku po enakem modelu kot doslej, če se bo Slovenija odločila za drugi blok nuklearke.

Vrh se je začel s še vedno nerešenim vprašanjem nemške blokade sprejemanja prepovedi prodaje avtomobilov z motorji na notranje zgorevanje z letom 2035. »Stališče Slovenije je, da kar je dobro za avtomobilsko industrijo Nemčije, je načeloma vedno dobro tudi za avtomobilsko industrijo Slovenije,« je dejal Golob. To še posebej velja v velikem deležu slovenske avtomobilske industrije v izvozu. Kompromisni predlog evropske komisije je za Slovenijo povsem sprejemljiv, saj da ničesar ne izključuje.                                         

Po oceni nemškega kanclerja Olafa Scholza so pogovori o rešitvi avtomobilskega spora na dobri poti k rešitvi. Od evropske komisije pričakujejo predloge, kako bodo po letu 2035 še lahko dovoljena vozila na notranje zgorevanje, ki bodo uporabljala izključno sintetična goriva.