Tudi Slovenija podprla non-paper proti naglici v preurejanju EU

Skupina držav članic, predvsem manjših in srednje velikih, je na pobudo Danske in Švedske ob sklepu konference o prihodnosti Evrope pripravila neuraden dokument (tako imenovani non-paper), v katerem so izrazile nasprotovanje »prezgodnjim poskusom začetka spreminjanja pogodb«. To bi lahko pripeljalo do tega, da gre konferenca v napačno smer.

K spreminjanju pogodb EU je prejšnji teden že pozval evropski parlament, ki si na podlagi konference želi okrepiti svoj položaj v institucionalni arhitekturi Unije. Države dvomljivke – tej skupin se je priključila tudi Slovenija – opozarjajo, da bi z začetkom procesa spreminjanja pogodb nastala resna tveganja za odtegnitev politične energije za iskanje rešitev, za katere državljani pričakujejo odgovore, in ukvarjanje z geopolitičnimi izzivi.

Demokratični eksperiment prinesel množico priporočil

Po njihovem mnenju je EU v reševanju kriz, vključno s covidom-19 in ruskim napadom na Ukrajino, jasno pokazala, da lahko dosega rezultate v okviru veljavnega pogodbenega okvira. Posebno kočljive so institucionalne spremembe.

Med predlogi konference je, denimo, popolna odprava pravice veta v EU (razen pri sprejemanju novih članic). Želijo čim bolj neposredne volitve predsednika evropske komisije, denimo s sistemom vodilnih kandidatov (v žargonu se uporablja nemška beseda Spitzenkandidat).

Spreminjanje pogodb je zapleten proces. Pred dvema desetletjema je delovala konvencija o prihodnosti Evrope, ki je pripravila podlago za »evropsko ustavo«. Ustavna pogodba je bila leta 2005 zavrnjena na referendumih v Franciji in na Nizozemskem. Pozneje je bila sprejeta manj ambiciozna lizbonska pogodba.

Kateri so zadržki Slovenije

Konferenca o prihodnosti Evrope je bila zamisel francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je na sklepnem dogodku v Strasbourgu predstavil svojo vizijo. V govoru je podprl institucionalne reforme EU in sklic konvencije, ki bi obravnavala spreminjanje pogodb. Z njimi naj bi omogočili hitro odločanje o najpomembnejših stvareh v Uniji. Zagovarjal je tudi več večinskega odločanja.

Prva razprava bo potekala že na junijskem vrhu EU. Skladno z logiko Evrope več hitrosti je podprl idejo, da se države članice, ki želijo hitreje naprej, v okviru EU globlje povežejo. Države članice sicer konvencije o prihodnosti Evrope niso videle kot začetek procesa spreminjanja pogodb in institucionalne ureditve EU.

Eden od razlogov, da se je Slovenija pridružila dvomljivkam, je po neuradnih informacijah nasprotovanje transnacionalnim listam. Z njimi bi bil del evropskih poslancev izvoljen na skupnih listah na ravni EU. Slovenija je v preteklosti nasprotovala tudi sistemu vodilnih kandidatov.

Prvi predlogi septembra

Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je napovedala, da bo prve nove predloge, ki izhajajo iz konference, predstavila septembra v letnem govoru o stanju Unije. Prepričana je tudi, da glasovanje s soglasjem na nekaterih ključnih področjih EU ni več smotrno, če želimo, da bi lahko delovali hitreje.

Evropa bi morala imeti večjo vlogo na področjih obrambe in zdravja. Izboljšati bi morali tudi delovanje evropske demokracije, je povedala. »Vedno bom na strani tistih, ki želijo reformirati EU, da bi delovala bolje,« je dejala. Tam, kjer bi to morali storiti za dosego ciljev, bi po njenih besedah lahko tudi spremenili pogodbe.