Odprto pismo voditeljem Evropske unije in držav članic

Z rusko invazijo na Ukrajino 24. februarja 2022 je Evropa vstopila v novo obdobje zgodovine.

Na grozote, ki jih z uničenjem in ubijanjem povzroča ta vojna, se je Unija odzvala silovito, hitro in enotno: ostro je obsodila vojaško agresijo in proti Rusiji uvedla do zdaj najobsežnejši paket sankcij. Hkrati je spet potrdila svojo solidarnost in podporo Ukrajini s tem, ko je naredila vse, kar je bilo mogoče, za njeno obrambo, ter organizirala učinkovit načrt vojaške in humanitarne pomoči.

Izražamo našo podporo dejanjem in odločitvam Unije in celotne mednarodne skupnosti v teh težkih časih, hkrati pa spet pozivamo k takojšnji prekinitvi napadov, varnosti humanitarnih koridorjev ter začetku mirovnih pogajanj.

Zahtevamo tudi, da Unija odigra vodilno vlogo pri obnovi Ukrajine, prizadete s tragedijo z dramatičnimi humanitarnimi in gospodarskimi posledicami.

V tem okviru mora Unija narediti vse, da bi zagotovila mir in stabilnost v vseh državah, ki mejijo na njeno ozemlje, in se hkrati lotiti presoje kandidatur za članstvo, predstavljenih v novi strategiji integracije in krepitve njenega vodenja.

V resnici našo globoko zaskrbljenost zaradi nenadne nestabilnosti našega sveta spremlja strah zaradi očitne krhkosti naših varnostnih in obrambnih sistemov, kakor tudi naših osnovnih vrednot: miru, demokracije, vladavine prava, solidarnosti in vzajemnega priznavanja.

Ta vojna na evropski celini razblinja vse naše gotovosti in iluzije o tem, da se ne morejo vrniti grozote 20. stoletja, in nas zavezuje k temeljiti reviziji naše politične in institucionalne ureditve. Ali kakor je pred kratkim poudarilo več evropskih osebnosti: »Zgodovina od nas zahteva nov konstitutivni trenutek ...«. Ta trenutek je nastopil z do zdaj nevideno silo in nujnostjo.

Ob spopadanju s krizo covida-19 je Unija zmogla narediti prvi korak k solidarnosti. Zdaj nujno potrebujemo nov skok, državljansko pobudo, ki bo odprla pot temu, da bodo državljanke in državljani spet posvojili evropski projekt. Le tako bo Unija napredovala v resnično demokratično fazo, v politično Unijo, ki je edina sposobna zagotoviti trajno krepitev v času.

Soočena z avtokratskimi velesilami se mora Unija dokazati kot vodilna državljanska sila v zgodovini, ki jo krepi vse tisto, kar smo Evropejci že zgradili skupaj.

Prav ta moč in ambicija zahtevata kakovostni preskok v učinkovito usklajenost političnih akcij, ki bodo zrahljale razlike med državami, protislovja med komunitarno in medvladno metodo, zagate, ki jih povzroča konsenzualno glasovanje ter pomanjkanje kompetenc na najbolj kritičnih področjih.

Državljani upravičeno pričakujejo, da jih Evropa ščiti in odločno ukrepa, podkrepljena z jasno pravno podlago in podprta z učinkovitimi orodji ter demokratičnim vodenjem, ki radikalno krepi sposobnost Unije, da predvideva, načrtuje, odloča in ukrepa.

Nastopil je torej čas za vzpostavitev novega Temeljnega dogovora Unije, ki ga lahko dosežemo le s korenitimi spremembami sedanje pogodbe. Dogovora, ki bo končno uresničil Unijo obrambe, energije, zdravja, gospodarstva, dela, sociale, izobraževanja in kulture. Dogovora, ki bo zagotovil aktivno udeležbo vseh Evropejk in Evropejcev, da bodo končno akterji svoje skupne usode. Dogovora, ki bo okrepil demokratično naravo institucij in njihovih metod dela ter spet potrdil zavezanost vrednotam Unije, kot so mir, demokracija, pravičnost, solidarnost in spoštovanje vladavine prava.

Pred enim letom je Unija sprožila Konferenco o prihodnosti Evrope – prvo konkretno pobudo za dialog in poslušanje celotne evropske civilne družbe. Obstaja resno tveganje, da bo vojna konferenco potisnila na obrobje, celo izničila vsa prizadevanja, ki so bila vložena v ta edinstveni poskus v zgodovini Unije, če ne bomo sposobni spet premisliti tako njenih ciljev kot njene časovnice.

Konferenca predstavlja idealno priložnost, da na plenarnem zasedanju 9. maja sproži revizijo pogodbe in pripravo novega temeljnega dogovora.

Časa ni na pretek. Izzivi, s katerimi se spopadamo, so iz dneva v dan kompleksnejši in nevarnejši. Potreba po Evropi je vsak dan večja. Upravičimo ta pričakovanja!

Februarja 1984 je skupina francoskih intelektualcev, med katerimi je bil tudi Edgar Morin, v časniku Le Monde objavila poziv z izzivalnim naslovom »Ali je res nujna tretja svetovna vojna, da bi ustvarili Združene države Evrope?«.

Skoraj štirideset let pozneje je odgovor odločen »NE«. Ne vojni!

»Da« za resnično demokratično, politično in državljansko Evropsko unijo!

***

Med podpisniki so tudi:

Francesca Ratti (Italija) in Guillaume Klossa (Francija), sopredsedujoča združenja Civico Europa

Enrique Barón Crespo (Španija), nekdanji predsednik evropskega parlamenta

Michael Roth (Nemčija), nekdanji državni sekretar za evropske zadeve

Maria João Rodrigues (Portugalska), nekdanja ministrica in evropska poslanka

dr. Danilo Türk, nekdanji predsednik Republike Slovenija in predsednik Madridskega kluba

Samuel Žbogar, nekdanji zunanji minister

Slavoj Žižek, filozof

––––––

Odprto pismo je prevedel Stojan Pelko.