Kamala Harris ob priznanju poraza: Luč ameriške obljube bo vedno svetila svetlo

Rezultati so jasni, v Belo hišo se bo po štirih letih vrnil republikanec Donald Trump, ki je svojo zmago razglasil že dosti zgodaj in nagovoril zbrane privržence na Floridi. Ameriški mediji pa so zgodaj zjutraj po vzhodnoameriškem času Trumpa razglasili za zmagovalca torkovih predsedniških volitev. Zagotovil si je za to potrebno večino 270 elektorskih glasov, obenem je osvojil tudi večino glasov volivcev.

Donald Trump bo tako postal 47. predsednik ZDA, položaj bo prevzel 20. januarja. Še pred tem bodo o njem glasovali elektorji, nato pa bo moral rezultat potrditi še kongres.

Kamala Harris: Moje srce je polno ljubezni do države

Podpredsednica Kamala Harris je v sredo priznala poraz proti novoizvoljenemu predsedniku Donaldu Trumpu.

»Moje srce je danes polno,«je dejala Harrisova na univerzi Howard. »Moje srce je danes polno — polno hvaležnosti za zaupanje, ki ste mi ga izkazali, polno ljubezni do naše države in polno odločnosti.«

»Izid teh volitev ni tisti, ki smo ga želeli, za katerega smo se borili ali za katerega smo glasovali. A poslušajte me, ko rečem “Luč ameriške obljublje bo vedno svetila svetlo.'”«

Poudarila je še, da razume čustva svojih podpornikov, a da morajo sprejeti izide volitev. »Vem, da ljudje trenutno občutijo in doživljajo različna čustva. Razumem,« je dejala z nasmeškom in dodala: »Vendar moramo sprejeti rezultate teh volitev.«

Harris je tudi povedala, da je poklicala novoizvoljenega predsednika Donalda Trumpa in mu priznala poraz, ter poudarila, da se bodo zavzeli za miren prenos oblasti.

Joe Biden povabil Trumpa v Belo hišo

Predsednik Joe Biden je danes govoril z novoizvoljenim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi mu čestital za zmago in ga povabil v Belo hišo, je sporočil uradnik Bele hiše. Biden namerava v četrtek nagovoriti narod, pri čemer je poudaril svojo zavezanost gladkemu prenosu oblasti in prizadevanju za združitev države. Trumpa je povabil na srečanje v Belo hišo, datum pa bo usklajen v bližnji prihodnosti. Biden je govoril tudi s podpredsednico Kamalo Harris in ji čestital za zgodovinsko kampanjo.

Vodja kampanje Kamale Herris: Poraz je neizmerno boleč. Težak je. Predelava bo trajala dolgo. Zdaj moramo zaščiti Ameriko.

Vodja kampanje Harrisove, Jen O’Malley Dillon, je v sporočilu svoji ekipi pozvala k začetku dela na »zaščiti Amerike pred posledicami predsedovanja Trumpa«.

»Poraz je neizmerno boleč. Težak je. Predelava bo trajala dolgo. Delo za zaščito Amerike pred posledicami predsedovanja Trumpa se začne zdaj,« je zapisala O’Malley Dillon v elektronskem sporočilu zaposlenim, ki ga je pridobil CNN.

O’Malley Dillon, ki je vodila uspešno kampanjo predsednika Joeja Bidna leta 2020 in služila kot namestnica vodje kabineta Bele hiše, je opozorila na razliko v Trumpovem ravnanju ob zadnjem prehodu oblasti in poudarila, da je Harrisova v telefonskem klicu Trumpu obljubila, da bo s predsednikom Bidnom delovala za miren prenos oblasti, kar je v nasprotju s tistim, kar smo videli leta 2020.

Izrazila je hvaležnost ekipi za njihovo delo in podala svojo oceno razlogov za poraz.

»Vsa država se je premaknila v desno, vendar so, v primerjavi s preostalim delom države, ključne zvezne države pokazale najmanj premika v njegovo smer. Rezultat je bil najbolj tesen tam, kjer smo tekmovali. To kaže na vaše dobro delo in velikost izziva, ki ga na koncu nismo zmogli« je dejala.

Harrisova in njen kandidat za podpredsednika, guverner Minnesote Tim Walz, bosta po javnem govoru Harrisove na univerzi Howard nagovorila še svoje osebje.

Klic med Kamalo Harris in Trumpom trajal le nekaj minut

Podpredsednica Kamala Harris je uradno priznala poraz na volitvah leta 2024 in v sredo poklicala novoizvoljenega predsednika Donalda Trumpa ter mu čestitala.

Harrisova je, kot je dejal vir za CNN, »poklicala novoizvoljenega predsednika Trumpa, da bi mu čestitala za zmago na predsedniških volitvah 2024. Spregovorila sta o pomenu mirnega prenosa oblasti in vloge predsednika za vse Američane.«

Vir za CNN je povedal, da je klic trajal le nekaj minut.

Harrisova bo ob 16. uri po vzhodnem času nagovorila javnost na univerzi Howard — svoji alma mater.

Netanjahu že govoril s Trumpom

Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je danes po telefonu pogovarjal z zmagovalcem ameriških predsedniških volitev Donaldom Trumpom, so sporočili iz urada predsednika izraelske vlade. Kot so navedli, sta govorila o sodelovanju pri zagotavljanju varnosti Izraela in o »iranski grožnji«, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Iz urada izraelskega premierja so sporočili, da je bil pogovor med Netanjahujem in Trumpom prijateljski in usmerjen v zagotavljanje varnosti Izraela ter iranske grožnje. Netanjahu je Trumpu ponovno čestital za zmago, ki jo vidi kot obet za krepitev zavezništva med Izraelom in ZDA. ZDA podpirajo Izrael v trenutnih vojaških operacijah proti Hamasu in Hezbolahu. Trump je obljubil, da se bo zavzemal za mir na Bližnjem vzhodu in proti antisemitizmu, če zmaga na volitvah.

Kamala Harris bo poklicala Trumpa in mu priznala poraz ter čestitala

Pričakuje se, da bo Kamala Harris spregovorila ob 16. uri po vzhodnem času in poklicala Trumpa ter mu priznala poraz, poroča vir. Podpredsednica Kamala Harris bo po porazu proti nekdanjemu predsedniku Donaldu Trumpu ob 16. uri po vzhodnem času nagovorila javnost na univerzi Howard, je za CNN povedal vir, ki je seznanjen s potekom dogodkov.

Prav tako naj bi Harris poklicala Trumpa in mu čestitala ob zmagi, je še dejal vir.

Prevzem položaja bo gladek, inavguracija 20. januarja

Po Trumpovi volilni zmagi se obeta gladek postopek do prevzema predsedniškega položaja, saj so poraženi demokrati s predsedniško kandidatko Kamalo Harris na čelu med kampanjo zagotavljali, da ne bodo delali težav.

Po potrditvi volitev v posameznih zveznih državah stranka zmagovalnega predsedniškega kandidata predloži seznam elektorjev, ki ga mora potrditi guverner. Države morajo do 11. decembra potrditi sezname elektorjev, ti pa se do 17. decembra sestanejo in glasujejo posebej za predsednika in podpredsednika. Rezultate pošljejo v kongres, kjer jih prevzameta predsednik senata in arhivist ter jih do 3. januarja predajo senatu in predstavniškemu domu.

Kongres se nato 6. januarja sestane, kjer podpredsednica ZDA vodi formalno potrjevanje glasov elektorjev. Čeprav so ugovori možni, morajo imeti podporo vsaj petine obeh domov kongresa. V zgodovini je bilo nekaj ugovorov, vendar noben tako resen kot 6. januarja 2021, ko je Trump po volitvah leta 2020 poskušal prepričati podpredsednika Pencea, da zavrne izide v nekaterih državah.

Vseh elektorjev je 538, za zmago pa kandidat potrebuje vsaj 270 glasov. Če to ni doseženo, o predsedniku in podpredsedniku odloča predstavniški dom kongresa.

Tudi dokler ne bodo potrjeni izidi v Michiganu, Nevadi in Arizoni, ima Trump že 280 elektorskih glasov, kar je dovolj za zmago.

Inavguracija 47. predsednika ZDA Donalda Trumpa ZDA bo pred kongresno palačo v Washingtonu 20. januarja 2025.

V Evropi se že vrstijo odzivi na izide predsedniških volitev v ZDA

Trump 2.0

Preberite komentar Delove dopisnice Barbare Kramžar. Vračanje ameriških sanj ni nujno le za Ameriko, sodelovanje s tradicionalno partnerico v uspehu je tudi eksistenčno vprašanje za Evropo.

Markeš: Trumpu je uspelo razgaliti bedo sodobne svetovne demokracije

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tik po tem, ko so bili jasni rezultati ameriških volitev, komentirala Trumpovo zmago.

Vlagatelji z navdušenjem sprejeli Trumpovo zmago

Vlagatelji v ameriške kapitalske trge so z navdušenjem sprejeli zmago republikanca Donalda Trumpa. Ta napoveduje vrsto ukrepov za spodbudo gospodarske aktivnosti, ugodnejšo davčno politiko ter manjšo regulacijo in birokracijo. A pred njim je tudi veliko izzivov, tudi geopolitični, ocenjuje Rok Brezigar iz NLB Skladov.

Najbolj reprezentativen delniški indeks S&P 500 je še pred uradnim odprtjem trga v ZDA kazal na več kot dveodstotno rast, še bolje pa kaže delnicam z majhno tržno kapitalizacijo, zbranim v indeksu Russel 2000, ki naj bi ob odprtju trga zrasel za približno pet odstotkov.

Ifo: Trumpova ekonomska politika prinaša resne težave Nemčiji in EU

Ekonomska politika Donalda Trumpa bo prinesla velike težave Nemčiji in EU, so ocenili v münchenskem ekonomskem inštitutu Ifo. Napovedane visoke dodatne carine na uvoz iz drugih delov sveta naj bi tako povzročile občuten upad izvoza v ZDA in tudi na Kitajsko.

»Trump zagovarja izrazito protekcionističen ekonomski program, ki temelji na visokih uvoznih carinah in drugih omejitvah za mednarodno trgovino, še posebej v odnosih s Kitajsko in potencialno tudi Evropo,« je opozoril predsednik Ifa Clemens Fuest in odločevalcem priporočil ustrezne previdnostne ukrepe. Nemški izvozniki, za katere so ZDA največji izvozni trg, se bodo morali soočiti z velikimi izgubami, če bo Trump uresničil napovedi iz volilne kampanje o uvedbi 20-odstotnih carin na uvoz iz vseh trgovinskih partnerjev in 60-odstotne carine na uvoz iz Kitajske. Obenem je Trump že večkrat, tudi v tokratni kampanji, izrazito negativno govoril o odnosu EU do ZDA na gospodarskem in trgovinskem področju.

Župan Sevnice ponosen, da bo Melania Trump znova prva dama ZDA

Župan Sevnice Srečko Ocvirk je ponosen, da bo Sevničanka Melania Trump znova prva dama ZDA. Še bolj pa je ponosen, ker njen sin Barron govori in razume slovensko, je dodal ob ponovni izvolitvi republikanca Donalda Trumpa na položaj ameriškega predsednika. »Kot Sevničan, Slovenec sem ponosen, da je gospa ponovno prva dama, ravno tako pa sem ponosen, da sin Barron govori in razume slovensko, kar nam je lahko vsem Slovencem v ponos, tako da čestitam za ta dosežek,« je dejal župan na novinarski konferenci ob občinskem prazniku Sevnice.

Priljubljenost Melanie Trump kot prve dame je po njegovi oceni dvignila prepoznavnost tako Sevnice kot Slovenije. »Že v preteklosti je občina Sevnica zaradi tega dejstva pridobila prepoznavnost, pa mislim, da ne samo občina Sevnica, ampak celotna Slovenija,« je dejal.

Ameriški mediji Trumpa razglasili za zmagovalca predsedniških volitev

Ameriški mediji so zgodaj zjutraj po vzhodnoameriškem času republikanca Donalda Trumpa razglasili za zmagovalca torkovih predsedniških volitev. Zagotovil si je za to potrebno večino 270 elektorskih glasov, obenem je osvojil tudi večino glasov volivcev.

Po poročanju ameriške tiskovne agencije AP si je Trump z zmago v Wisconsinu zagotovil potrebnih 270 elektorskih glasov ter tako premagal demokratsko protikandidatko Kamalo Harris. Ključne za zmago so bile t. i. nihajoče zvezne države. Republikanec je po oceni AP zmagal v Severni Karolini, Georgii, Pensilvaniji in Wisconsinu, medtem ko izid v Nevadi, Arizoni in Michiganu še ni znan, je pa Trump za zdaj tudi tam v vodstvu.

Poleg tega do končne porazdelitve manjkajo le še glasovi z Aljaske in dva elektorska glasova iz Maina. Američani predsednika namreč ne volijo neposredno, temveč prek elektorjev. Vsaka zvezna država ima določeno število elektorjev, odvisno od števila prebivalcev države. Zaradi tovrstnega sistema lahko kandidat na volitvah zmaga tudi brez dejanske večine glasov volivcev, kar se je, denimo, zgodilo ob predhodni Trumpovi zmagi proti demokratki Hillary Clinton leta 2016.

Tokrat je Trump glede na doslej preštete glasovnice osvojil tudi večinsko podporo med volivci – zanj je glasovalo nekaj več kot 71 milijonov ljudi, za Harrisovo pa dobrih 66 milijonov. Harrisova medtem še ni nagovorila niti javnosti niti podpornikov, ki so začeli osrednje zbirališče pred Univerzo Howard v Washingtonu zapuščati kmalu po tem, ko se je tehtnica z izidi v Severni Karolini in Georgii nagnila prepričljivo na Trumpovo stran. 

Trump drugi v ZDA z dvema nezaporednima predsedniškima mandatoma

Republikanec Donald Trump bo postal drugi v zgodovini ZDA, ki je osvojil dva predsedniška mandata, a ne zaporedoma. Doslej je to uspelo le demokratu Groverju Clevelandu v 19. stoletju. V ZDA se pogosto zgodi, da predsedniki države ostanejo na položaju dva mandata, vendar gre običajno za dva zaporedna mandata, le redko pa komu uspe nazaj na položaj predsednika priti po nekaj letih premora.

Doslej je to kot edinemu uspelo demokratu Clevelandu, ki je bil predsednik ZDA od leta 1885 do 1889 in od leta 1893 do 1897. Med obema njegovima mandatoma pa je bil predsednik ZDA republikanec Benjamin Harrison, ki je premagal Clevelanda.

V tradiciji z ameriškim poimenovanjem predsednikov je imel tako Cleveland v nazivu dve številki in so ga imenovali 22. in 24. predsednik ZDA. Podobno se je danes Trump ob razglasitvi zmage na volitvah označil za 45. in 47. predsednika ZDA.

Trump razglasil zmago na predsedniških volitvah

Republikanski kandidat Donald Trump je že prej, preden je imel dovolj elektorskih glasov in preden so to potrdili mediji, razglasil zmago na predsedniških volitvah. Zmago je razglasil v nagovoru podpornikom v zgodnjih jutranjih urah na Floridi.

Na odru v West Palm Beachu je Trump obljubil, da bo v ZDA prinesel »zlato dobo«, poroča Guardian. »To je bilo gibanje, kot ga še nihče ni videl, in odkrito povedano, to je bilo, verjamem, največje politično gibanje vseh časov. Česa takega še ni bilo v tej državi in ​​morda tudi zunaj nje,« je dejal Trump. »To je politična zmaga, ki je naša država še ni videla.«

»In zdaj bo doseglo novo raven pomembnosti, saj bomo pomagali svoji državi. Pomagali bomo naši državi … imamo državo, ki potrebuje pomoč, in to zelo močno. Popravili bomo svoje meje. Popravili bomo vse v naši državi. In nocoj smo se zapisali v zgodovino z razlogom, razlog pa bo le ta, da smo premagali ovire, za katere nihče ni mislil, da so možne, in zdaj je jasno, da smo dosegli najbolj neverjetno politično stvar,« je med drugim dejal. Trump je poudaril, da ni zmagal le po številu elektorjev, ampak je tudi osvojil največje število glasov volivcev. Pri tem je požel bučen aplavz zbranih.

V nagovoru na Floridi se je zahvalil Američanom za »izjemni čas, da sem bil izvoljen za vašega 47. predsednika in vašega 45. predsednika, in vsakemu državljanu«. Dejal je, da se bo boril zanje, za njihove družine in prihodnost. »Vsak dan se bom boril za vas in ne bom počival, dokler ne zagotovimo močne, varne in uspešne Amerike, ki si jo naši otroci zaslužijo in si jo vi zaslužite. To bo resnično zlata doba Amerike.«

Prepričan je, da je prejel »neverjetno trden mandat« in ob tem pozdravil zmago v senatu, kjer so republikanci glede na ocene prevzeli večino. V svojem govoru se je republikanec zahvalil še družini, med katerimi je izpostavil soprogo, »prvo damo« Melanio. Spomnil pa se je tudi pokojne tašče Amalije Knavs.

Trumpa so na odru spremljali člani njegove družine, njegovi najbližji sodelavci in podporniki. Med drugim sta bila na odru še predsednik predstavniškega doma kongresa Mike Johnson in prvi mož UFC Dana White.

Trump, ki je ZDA vodil že med letoma 2017 in 2021, je zmago razglasil, preden so to storili osrednji ameriški mediji. Za zdaj mu zmago napoveduje televizija Fox News. Za zmago mu glede na projekcije večine medijev manjkajo še trije elektorski glasovi, s katerimi bi dosegel najmanj 270 potrebnih glasov. Trump je sicer v prvem nagovoru predvidel, da bo skupno osvojil 315 glasov.

Njegov veliki podpornik milijarder Elon Musk je na omrežju X v več različnih objavah že izrazil svoje zadovoljstvo z rezultati. Med drugim je zapisal, da so ljudje dali Trumpu kristalno jasen mandat za naslednja leta. Zapisal je, da bo prihodnost fantastična. 

Azijske borze ob obetih Trumpove zmage neenotno

Delniški indeksi na borzah v Aziji danes nimajo enotne smeri. Vlagatelji so previdni, tečaj dolarja se je okrepil že ob obetih, da se bo Donald Trump po štirih letih vrnil v Belo hišo. Tokijski indeks Nikkei 225 se je okrepil za 2,61 odstotka. Šanghajski SSE Composite je 0,14 odstotka pod gladino, hongkonški Hang Seng izgublja 2,53 odstotka. Seulski Kospi je sklenil 0,52 odstotka nižje. V Indiji, na Tajvanu in v Avstraliji so se tečaji medtem zvišali. Vlagatelji na azijskih borzah so previdni. V ZDA pa so se ob obetih Tumpove zmage na ameriških predsedniških volitvah delnice na ameriških borzah v predborznem trgovanju podražile, dolar se je okrepil, kriptovaluta bitcoin je dosegla nov rekord, je poročala agencija Reuters.

Trump z osvojitvijo Pensilvanije korak do končne zmage

Republikanski kandidat Donald Trump je po projekcijah televizije CNN osvojil zvezno državo Pensilvanijo. V vsaki zvezni državi, ki je preštela večino svojih glasov, je Trump izboljšal svojo uspešnost iz leta 2020. 

Fox News Trumpa razglasil za zmagovalca volitev

V ZDA, ki se razteza čez več časovnih pasov, so se sklenile predsedniške volitve. Zaprla so se volišča v vseh zveznih državah. Glede na napovedi medijev je vse bolj verjetna zmaga republikanca Trumpa, konservativna televizija Fox News pa ga je že razglasila za zmagovalca predsedniške tekme.

Republikanci na volitvah v ZDA osvojili večino guvernerskih položajev

Republikancem je na volitvah v ZDA uspelo ubraniti vse guvernerske položaje. Od 11 bitk so jih njihovi kandidati dobili osem: v Indiani, Vermontu, Zahodni Virginiji, Missouriju, Severni Dakoti, Montani, New Hampshiru in Utahu. V treh zveznih državah na položajih ostajajo demokrati, piše ameriška tiskovna agencija AP.

V Indiani je položaj guvernerja v torek osvojil Mike Braun, ki bo tako nadomestil strankarskega kolega Erica Holcomba, ki po dveh zaporednih mandatih ni mogel več kandidirati. V Vermontu se zmaga obeta zmernemu republikancu Philu Scottu. V Delawaru, Severni Karolini in Washingtonu so položaje zasedli demokratski kandidati Matt Meyer, Josh Stein in Bob Ferguson, na podlagi anket in prvih izidov poroča AP. ZDA imajo 50 zveznih držav, ki jih vodijo guvernerji s štiriletnim mandatom. Tokrat so volili guvernerje v 11 državah, razmerje med republikanci in demokrati pa po volitvah ostaja enako kot doslej: republikanci zasedajo 27 guvernerskih položajev, demokrati pa 23.

Harrisova z vse manjšimi možnostmi za zmago

Demokratska kandidatka je imela po porazih v Severni Karolini in Georgii vse manjše možnosti za zmago. Osvojitev Pensilvanije je bila ključna prioriteta demokratke, medtem ko so napovedi medijev vse bolj nakazovale na vrnitev republikanca Donalda Trumpa v Belo hišo.

V pričakovanju Trumpove zmage je zrasla vrednost dolarja

Vrednosti dolarja naraščajo, z njim pa tudi kriptovalute. Bitcoin je dosegel vrednost 75.000 dolarjev (69.810 evrov).

V volilnem taboru Trumpa navdušenje, v taboru Harrisove vse tišje

Potem ko so ameriški mediji razglasili zmago republikanca Trumpa v Severni Karolini, so v njegovem štabu v tej zvezni državi začeli vriskati od veselja in skakati v zrak. Medtem se je vzdušje v taborih demokratke Kamale Harris umirjalo, Harrisova pa v volilni noči ne bo nagovorila svojih privržencev v Washingtonu.

Vse več veselja je tudi v osrednjem volilnem taboru v West Palm Beachu na Floridi, kjer v kratkem pričakujejo Trumpa in njegov nagovor. Zanj je danes prvič glasoval tudi njegov najmlajši sin Barron, kot je na družbenem omrežju X objavila Melania Trump.

Pred tem je nekdanji predsednik gostil zasebno zabavo v svojem klubu Mar-a-Lago, kjer so bili zbrani tudi številni slavni podporniki republikanca, med njimi milijarder Elon Musk.

Pri Trumpovi kampanji se že norčujejo iz vse bolj turobnega vzdušja pri demokratih. V volilnih taborih demokratov se vzdušje po objavi izidov v Severni Karolini in Georgii, ki naj bi jo prav tako dobil Trump, umirja. Ko so se kazalniki na vzhodni obali ZDA bližali polnoči, so na osrednji volilni zabavi na Univerzi Howard v Washingtonu celo izklopili predvajanje televizije CNN. Namesto tega so začeli predvajati energično glasbo, ki naj bi skupaj z utripajočimi reflektorji spodbujala množico. A je začelo navijanje v množici pojenjati, več ljudi je po poročanju medijev celo že zapustilo prizorišče.

Vodja kampanje demokratke Cedric Richmond je zbranim sporočil, da še niso obupali, saj ostaja še veliko nepreštetih glasovnic in držav, kjer ni še nič odločeno.

Trump zmagal v Georgii

Trump je po projekcijah televizije CNN zmagal v zvezni državi Georgia. Nekdanji predsednik ZDA je tako po Severni Karolini osvojil še drugo ključno zvezno državo, rezultat v preostalih petih t. i. nihajočih državah ostaja pretesen za določitev zmagovalca. Sicer pa New York Times ocenjuje, da je 95-odstotna verjetnost, da bo novi predsednik Trump. 

Republikanci so osvojili večino v ameriškem senatu

Na kongresnih volitvah v ZDA so si republikanci zagotovili večino v zgornjem domu senatu, ki so ga doslej s tesno večino nadzorovali demokrati. Zasedli so 51 sedežev od skupno stotih, dva so odvzeli demokratom, na podlagi anket in dosedanjih izidov poroča ameriška tiskovna agencija AP. V napetem boju za senatne sedeže je trenutni republikanski guverner Zahodne Virginije Jim Justice premagal demokratskega tekmeca in bo tako zasedel sedež, ki je doslej pripadal Joeju Manchinu, neodvisnemu senatorju, ki je glasoval z demokrati.

Obenem je tudi v Ohiu dolgoletni demokratski senator Sherrod Brown moral priznati poraz Bernieju Morenu, poslovnežu, ki uživa podporo Trumpa. V stočlanskem senatu, kjer so imeli doslej demokrati večino 51 glasov, imajo tako republikanci trenutno 51 sedežev, demokrati pa 42. Rezultatov v sedmih zveznih državah po poročanju ameriške tiskovne agencije AP še niso razglasili. Republikanci naj bi osvojili še vsaj tri sedeže: v Montani in morebiti še Wisconsinu in Pensilvaniji. Prvič v zgodovini bosta v senatu sedeli dve temnopolti ženski: demokratki Angela Alsobrooks in Lisa Blunt Rochester sta zmagali v Marylandu in Delawaru.

Več možnosti za zmago naj bi demokrati imeli v predstavniškem domu, kjer trenutno sedi 220 republikancev in 212 demokratov, trije sedeži pa so prazni. Demokrati morajo republikancem za večino odvzeti pet sedežev, za kar si prizadevajo predvsem v velikih državah Kaliforniji in New Yorku. Glede na dosedanje rezultate imajo 151 sedežev, republikanci pa 181, 103 morajo še podeliti.

V Severni Karolini zmagal Trump

Donald Trump je po ocenah ameriških medijev zmagal v zvezni državi Severna Karolina, eni od sedmih t. i. nihajočih zveznih držav, kjer se republikanci in demokrati izmenjujejo v vodstvu. Agencija AP je zmago Trumpa v Severni Karolini razglasila prva na podlagi vzporednih anket in prvih rezultatov štetja glasovnic. Kot so pojasnili, je po preštetju 90 odstotkov glasovnic Trump v vodstvu za 130.000 glasov. Glede na zadnje volitve pred štirimi leti je udeležba višja v več okrožjih, kjer zmaguje Trump, nižja pa v več demokratskih okrožjih.

Poleg Severne Karoline so nihajoče zvezne države še Pensilvanija, Wisconsin, Georgia, Arizona ter Michigan, kjer štetje glasovnic poteka, izid pa je za zdaj preveč tesen, da bi lahko predvideli zmagovalca.

Z devetnajstimi elektorskimi glasovi je med nihajočimi državami najpomembnejša Pensilvanija, drugi državi »modre stene« po značilni demokratski barvi sta Michigan s petnajstimi ter Wisconsin z desetimi elektorskimi glasovi. Med »vijoličaste« z nevarnostjo prelevitve iz republikanske rdeče barve v demokratsko modro štejejo Georgio in Severno Karolino s šestnajstimi elektorskimi glasovi, Arizono z enajstimi in Nevado s šestimi.

Trump z obtožbami o prevarah v Pensilvaniji, pristojni to zanikajo

Republikanski predsedniški kandidat Donald Trump je v torek navajal obtožbe o prevarah na volitvah v največjem mestu ključne države Pensilvanije, Philadelphii, ki pa jih ni podkrepil z dokazi, pristojni uradniki so vse trditve nemudoma zanikali.

Sredi poročil o izjemno visoki volilni udeležbi je Trump na svojem družbenem mediju truth social objavil, da »je veliko govora o goljufanju« v mestu, na delu naj bi bila policija.

Predstavnik mestnih oblasti je trditve nemudoma zanikal in jih označil za »še en primer dezinformacij«. »V teh obtožbah ni absolutno nič resnice,« je dejal Seth Bluestein in dodal, da so volitve v Philadelphii varne. Enako so navedbe zavrnili philadelphijska policija in območni urad tožilstva.

»Znotraj organov pregona ni nikakršne podlage v dejstvih, ki bi podprle te divje obtožbe,« je sporočil tožilec Larry Krasner. »Če ima Donald Trump kakršnakoli dejstva v podporo tem obtožbam, jih hočemo takoj,« je dodal.

Amy Klobuchar četrti mandat, prva transspolna članica kongresa 

Demokratska senatorka slovenskih korenin Amy Klobuchar je v svoji Minnesoti že pridobila četrti mandat v zgornjem domu kongresa. Od bolj znanih demokratskih političark je v New Yorku prevladala tudi Alexandria Ocasio Cortez, je pa ena redkih pripadnic tako imenovanega levičarskega »voda«, ki ji volivci še naprej stojijo ob strani.

ZDA dobivajo tudi prvo transspolno članico kongresa, demokratka Sarah McBride je zmagala v Delawaru. Na republikanski strani si je nov mandat v predstavniškem domu zagotovil sedanji predsednik Mike Johnson.

Na Floridi volivci na referendumu zavrnili krepitev pravice do splava

Na Floridi so volivci v torek na referendumu zavrnili krepitev pravice do umetne prekinitve nosečnosti v tej ameriški zvezni državi. Tako ostaja veljaven restriktiven zakon, ki prepoveduje splav po šestih tednih nosečnosti, poročajo ameriški mediji. Predlog zakona, o katerem so vzporedno s predsedniškimi volitvami odločali Floridčani, bi rok za umetno prekinitev nosečnosti bistveno podaljšal. Trenutna zakonodaja prepoveduje splav po šestem tednu nosečnosti, kar po mnenju predlagateljev referenduma predstavlja prekratek rok. Po njihovem predlogu bi ta rok zamaknili do trenutka, ko je plod sposoben preživetja zunaj maternice, kar se ponavadi zgodi okoli 24. tedna.

Kot navajajo ameriški mediji, predlog ni prejel potrebne 60-odstotne podpore, kar predstavlja zmago za tamkajšnje republikance pod vodstvom guvernerja Rona DeSantisa. Na predsedniških volitvah so Floridčani sicer podprli republikanskega kandidata Donalda Trumpa. Florida je ena izmed desetih ameriških zveznih držav, kjer so volivci v torek odločali o vprašanjih, povezanih s splavom. Ta je v ZDA po odmevni odločitvi vrhovnega sodišča o odpravi ustavno zagotovljene pravice do umetne prekinitve nosečnosti leta 2022 postal zelo pomembna politična tema.

V Marylandu so volivci podprli ukrepe, ki določajo pravico do reproduktivne svobode, vključno z možnostjo sprejemanja in uresničevanja odločitve za preprečevanje, nadaljevanje ali končanje nosečnosti. Glasove sicer še štejejo, vendar se po poročanju ameriške televizije NBC pričakuje, da bo predlog zlahka sprejet.

V New Yorku pa so podprli ukrep, ki določa, da ljudem ni mogoče odrekati pravic na podlagi etnične pripadnosti, narodnosti, starosti in invalidnosti ali spola, vključno s spolno usmerjenostjo, spolno identiteto, spolnim izrazom, nosečnostjo, posledicami nosečnosti ter reproduktivnim zdravjem, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Podobno so v Arizoni, kjer so volivci pretežno podporniki republikancev, podprli temeljno pravico do umetne prekinitve nosečnosti. Po novem bo možno nosečnost prekiniti, dokler plod ne more preživeti zunaj maternice, kar je okoli 22. do 24. tedna.

Na krepitev pravice do splava začasni rezultati zaenkrat kažejo še v večini ostalih držav, kjer so potekala glasovanja, med drugim v Koloradu in Missouriju. V Južni Dakoti pa bo splav predvidoma ostal nezakonit.

Po spreobrnitvi zvezne razsodbe Roe proti Wadu v ZDA pravice do splava ne zagotavljajo več na zvezni ravni. Večina zveznih enot – 29 in prestolnica Washington – ga še vedno dovoljuje do osemnajstih tednov nosečnosti ali celo po njih, devet od teh jih skupaj s prestolnico zanj ne postavlja nobenih pogojev. Še štiri jih dovoljujejo po dvanajstem ali petnajstem tednu, kar je primerljivo z evropskim povprečjem. Med tistimi, ki ga docela prepovedujejo ali dovoljujejo le do šestega tedna nosečnosti, je tudi Florida. Zato pa so volivke in volivci Misurija ohranili pravico do splava, ki jo je republikansko vodstvo hotelo prepovedati.