Neomejen dostop | že od 9,99€
Po tem, ko je Trump zmagal v dveh t. i. nihajočih zveznih državah Severni Karolini in Georgii, kasneje tudi v Pensilvaniji, je bilo v Trumpovem štabu vse glasneje. Trump je sicer v prednosti tudi v drugih nihajočih državah. Republikanci so med drugim zmagali v Montani, Idahu, Utahu, Wyomingu, Severni in Južni Dakoti, Nebraski, Kansasu, Iowi, Misuriju, Oklahomi, Teksasu, Arkansasu, Louisiani, Misisipiju, Alabami, Floridi, Tennesseeju, Kentuckyju, Indiani, Ohiu, Zahodni Virginiji, Južni Karolini. Demokrati pa v Washingtonu, Oregonu, Kaliforniji, Koloradu, Novi Mehiki, Illinoisu, New Yorku, Vermontu, New Hampshiru, Massachusettsu, Connecticutu, New Jerseyju, Delawaru, Marylandu, Virginiji in na Havajih.
Trump 2.0
Preberite komentar Delove dopisnice Barbare Kramžar. Vračanje ameriških sanj ni nujno le za Ameriko, sodelovanje s tradicionalno partnerico v uspehu je tudi eksistenčno vprašanje za Evropo.
Markeš: Trump je uspel razgaliti bedo sodobne svetovne demokracije
Trump drugi v ZDA z dvema nezaporednima predsedniškima mandatoma
Republikanec Donald Trump bo predvidoma postal drugi v zgodovini ZDA, ki je osvojil dva predsedniška mandata, a ne zaporedoma. Doslej je to uspelo le demokratu Groverju Clevelandu v 19. stoletju. V ZDA se pogosto zgodi, da predsedniki države ostanejo na položaju dva mandata, vendar gre običajno za dva zaporedna mandata, le redko pa komu uspe nazaj na položaj predsednika priti po nekaj letih premora.
Doslej je to kot edinemu uspelo demokratu Clevelandu, ki je bil predsednik ZDA od leta 1885 do 1889 in od leta 1893 do 1897. Med obema njegovima mandatoma pa je bil predsednik ZDA republikanec Benjamin Harrison, ki je premagal Clevelanda.
V tradiciji z ameriškim poimenovanjem predsednikov, je imel tako Cleveland v nazivu dve številki in so ga imenovali 22. in 24. predsednik ZDA. Podobno se je danes Trump ob razglasitvi zmage na volitvah označil za 45. in 47. predsednika ZDA.
Trump razglasil zmago na predsedniških volitvah
Republikanski kandidat Donald Trump je razglasil zmago na predsedniških volitvah. Nekdanji predsednik ZDA, ki mu po projekcijah osrednjih ameriških medijev za vrnitev v Belo hišo manjka le še nekaj elektorskih glasov, je zmago razglasil v nagovoru podpornikom v zgodnjih jutranjih urah na Floridi.
Na odru v West Palm Beachu je Trump razglasil zmago in obljubil, da bo v ZDA prinesel »zlato dobo«, poroča Guardian.
»To je bilo gibanje, kot ga še nihče ni videl, in odkrito povedano, to je bilo, verjamem, največje politično gibanje vseh časov. Česa takega še ni bilo v tej državi in morda tudi zunaj nje,« je dejal Trump. »To je politična zmaga, ki je naša država še ni videla.«
»In zdaj bo doseglo novo raven pomembnosti, saj bomo pomagali svoji državi. Pomagali bomo naši državi … imamo državo, ki potrebuje pomoč, in to zelo močno. Popravili bomo svoje meje. Popravili bomo vse v naši državi. In nocoj smo se zapisali v zgodovino z razlogom, razlog pa bo le ta, da smo premagali ovire, za katere nihče ni mislil, da so možne, in zdaj je jasno, da smo dosegli najbolj neverjetno politično stvar,« je med drugim dejal. Trump je poudaril, da ni zmagal le po številu elektorjev, ampak je tudi osvojil največje število glasov volivcev. Pri tem je požel bučen aplavz zbranih.
V nagovoru na Floridi se je zahvalil Američanom za »izjemni čas, da sem bil izvoljen za vašega 47. predsednika in vašega 45. predsednika, in vsakemu državljanu«. Dejal je, da se bo boril zanje, za njihove družine in prihodnost. »Vsak dan se bom boril za vas in ne bom počival, dokler ne zagotovimo močne, varne in uspešne Amerike, ki si jo naši otroci zaslužijo in si jo vi zaslužite. To bo resnično zlata doba Amerike.«
Prepričan je, da je prejel »neverjetno trden mandat« in ob tem pozdravil zmago v senatu, kjer so republikanci glede na ocene prevzeli večino. V svojem govoru se je republikanec zahvalil še družini, med katerimi je izpostavil soprogo, »prvo damo« Melanio. Spomnil pa se je tudi pokojne tašče Amalije Knavs.
Trumpa so na odru spremljali člani njegove družine, njegovi najbližji sodelavci in podporniki. Med drugim sta bila na odru še predsednik predstavniškega doma kongresa Mike Johnson in prvi mož UFC Dana White.
Trump, ki je ZDA vodil že med letoma 2017 in 2021, je zmago razglasil, preden so to storili osrednji ameriški mediji. Za zdaj mu zmago napoveduje televizija Fox News. Za zmago mu glede na projekcije večine medijev manjkajo še trije elektorski glasovi, s katerimi bi dosegel najmanj 270 potrebnih glasov. Trump je sicer v prvem nagovoru predvidel, da bo skupno osvojil 315 glasov.
Njegov veliki podpornik milijarder Elon Musk je na omrežju X v več različnih objavah že izrazil svoje zadovoljstvo z rezultati. Med drugim je zapisal, da so ljudje dali Trumpu kristalno jasen mandat za naslednja leta. Zapisal je, da bo prihodnost fantastična.
Azijske borze ob obetih Trumpove zmage neenotno
Delniški indeksi na borzah v Aziji danes nimajo enotne smeri. Vlagatelji so previdni, tečaj dolarja se je okrepil ob obetih, da se bo Donald Trump po štirih letih vrnil v Belo hišo. Tokijski indeks Nikkei 225 se je okrepil za 2,61 odstotka. Šanghajski SSE Composite je 0,14 odstotka pod gladino, hongkonški Hang Seng izgublja 2,53 odstotka. Seulski Kospi je sklenil 0,52 odstotka nižje. V Indiji, na Tajvanu in v Avstraliji so se tečaji medtem zvišali. Vlagatelji na azijskih borzah so previdni. V ZDA pa so se ob obetih Tumpove zmage na ameriških predsedniških volitvah delnice na ameriških borzah v predborznem trgovanju podražile, dolar se je okrepil, kriptovaluta bitcoin je dosegla nov rekord, je poročala agencija Reuters.
Trump z osvojitvijo Pensilvanije korak do končne zmage
Republikanski kandidat Donald Trump je po projekcijah televizije CNN osvojil zvezno državo Pensilvanijo. Z zmago v tretji od skupno sedmih t. i. nihajočih držav je nekdanji predsednik tako le še štiri elektorske glasove oddaljen od vrnitve v Belo hišo.
V vsaki zvezni državi, ki je preštela večino svojih glasov, je Trump izboljšal svojo uspešnost iz leta 2020. Obrnil je Georgio in Pensilvanijo in za zmago potrebuje samo še eno državo. Na Aljaski, ki že 60 let ni glasovala za demokrata, bi ga, kot kažejo rezultati, prav tako raje imeli za predsednika, poroča New York Times.
Fox News Trumpa razglasil za zmagovalca volitev
V ZDA, ki se razteza čez več časovnih pasov, so se sklenile predsedniške volitve. Zaprla so se volišča v vseh zveznih državah. Glede na napovedi medijev je vse bolj verjetna zmaga republikanca Trumpa, konservativna televizija Fox News pa ga je že razglasila za zmagovalca predsedniške tekme.
Štetje glasov še poteka, po projekcijah osrednjih ameriških medijev pa v številu osvojenih elektorskih glasov za zdaj vodi Trump, dobro mu kaže tudi v petih t. i. nihajočih zveznih državah, kjer je izid za dokončno določitev zmagovalca še pretesen.
Republikanci na volitvah v ZDA osvojili večino guvernerskih položajev
Republikancem je na volitvah v ZDA uspelo ubraniti vse guvernerske položaje. Od 11 bitk so jih njihovi kandidati dobili osem: v Indiani, Vermontu, Zahodni Virginiji, Missouriju, Severni Dakoti, Montani, New Hampshiru in Utahu. V treh zveznih državah na položajih ostajajo demokrati, piše ameriška tiskovna agencija AP.
V Indiani je položaj guvernerja v torek osvojil Mike Braun, ki bo tako nadomestil strankarskega kolega Erica Holcomba, ki po dveh zaporednih mandatih ni mogel več kandidirati. V Vermontu se zmaga obeta zmernemu republikancu Philu Scottu. V Delawaru, Severni Karolini in Washingtonu so položaje zasedli demokratski kandidati Matt Meyer, Josh Stein in Bob Ferguson, na podlagi anket in prvih izidov poroča AP. ZDA imajo 50 zveznih držav, ki jih vodijo guvernerji s štiriletnim mandatom. Tokrat so volili guvernerje v 11 državah, razmerje med republikanci in demokrati pa po volitvah ostaja enako kot doslej: republikanci zasedajo 27 guvernerskih položajev, demokrati pa 23.
Harrisova z vse manjšimi možnostmi za zmago
Demokratska kandidatka ima po porazih v Severni Karolini in Georgii vse manjše možnosti za zmago. Osvojitev Pensilvanije je trenutno ključna prioriteta demokratke, medtem ko napovedi medijev vse bolj nakazujejo na vrnitev republikanca Donalda Trumpa v Belo hišo. Kot navaja tiskovna agencija AP, mora Harrisova za ohranitev možnosti za Belo hišo nujno zmagati v Pensilvaniji, s čimer bi si zagotovila 19 elektorskih glasov.
Do potrebnih 270 glasov bi nato lahko prišla še z osvojitvijo Michigana in Wisconsina, ki skupaj s Pensilvanijo tvorita t. i. modri zid, kjer so v preteklosti tradicionalno slavili demokrati.
Če Trump dobi Michigan, lahko Harrisova nadoknadi izgubo z osvojitvijo Arizone in Nevade. Ob morebitnem porazu v Wisconsinu pa bi morala slaviti v Arizoni. Po delnih izidih je Trump sicer v tesnem vodstvu v vseh petih preostalih nihajočih zveznih državah.
V pričakovanju Trumpove zmage je zrasla vrednost dolarja
V volilnem taboru Trumpa navdušenje, v taboru Harrisove vse tišje
Potem ko so ameriški mediji razglasili zmago republikanca Trumpa v Severni Karolini, so v njegovem štabu v tej zvezni državi začeli vriskati od veselja in skakati v zrak. Medtem se vzdušje v taborih demokratke Kamale Harris umirja, Harrisova pa v volilni noči ne bo nagovorila svojih privržencev v Washingtonu.
Vse več veselja je tudi v osrednjem volilnem taboru v West Palm Beachu na Floridi, kjer v kratkem pričakujejo Trumpa in njegov nagovor. Zanj je danes prvič glasoval tudi njegov najmlajši sin Barron, kot je na družbenem omrežju X objavila Melania Trump.
Pred tem je nekdanji predsednik gostil zasebno zabavo v svojem klubu Mar-a-Lago, kjer so bili zbrani tudi številni slavni podporniki republikanca, med njimi milijarder Elon Musk.
Pri Trumpovi kampanji se že norčujejo iz vse bolj turobnega vzdušja pri demokratih. V volilnih taborih demokratov se vzdušje po objavi izidov v Severni Karolini in Georgii, ki naj bi jo prav tako dobil Trump, umirja. Ko so se kazalniki na vzhodni obali ZDA bližali polnoči, so na osrednji volilni zabavi na Univerzi Howard v Washingtonu celo izklopili predvajanje televizije CNN. Namesto tega so začeli predvajati energično glasbo, ki naj bi skupaj z utripajočimi reflektorji spodbujala množico. A je začelo navijanje v množici pojenjati, več ljudi je po poročanju medijev celo že zapustilo prizorišče.
Vodja kampanje demokratke Cedric Richmond je zbranim sporočil, da še niso obupali, saj ostaja še veliko nepreštetih glasovnic in držav, kjer ni še nič odločeno.
Trump zmagal v Georgii
Trump je po projekcijah televizije CNN zmagal v zvezni državi Georgia. Nekdanji predsednik ZDA je tako po Severni Karolini osvojil še drugo ključno zvezno državo, rezultat v preostalih petih t. i. nihajočih državah ostaja pretesen za določitev zmagovalca. Sicer pa New York Times ocenjuje, da je 95-odstotna verjetnost, da bo novi predsednik Trump.
Republikanci so osvojili večino v ameriškem senatu
Na kongresnih volitvah v ZDA so si republikanci zagotovili večino v zgornjem domu senatu, ki so ga doslej s tesno večino nadzorovali demokrati. Zasedli so 51 sedežev od skupno stotih, dva so odvzeli demokratom, na podlagi anket in dosedanjih izidov poroča ameriška tiskovna agencija AP. V napetem boju za senatne sedeže je trenutni republikanski guverner Zahodne Virginije Jim Justice premagal demokratskega tekmeca in bo tako zasedel sedež, ki je doslej pripadal Joeju Manchinu, neodvisnemu senatorju, ki je glasoval z demokrati.
Obenem je tudi v Ohiu dolgoletni demokratski senator Sherrod Brown moral priznati poraz Bernieju Morenu, poslovnežu, ki uživa podporo Trumpa. V stočlanskem senatu, kjer so imeli doslej demokrati večino 51 glasov, imajo tako republikanci trenutno 51 sedežev, demokrati pa 42. Rezultatov v sedmih zveznih državah po poročanju ameriške tiskovne agencije AP še niso razglasili. Republikanci naj bi osvojili še vsaj tri sedeže: v Montani in morebiti še Wisconsinu in Pensilvaniji. Prvič v zgodovini bosta v senatu sedeli dve temnopolti ženski: demokratki Angela Alsobrooks in Lisa Blunt Rochester sta zmagali v Marylandu in Delawaru.
Več možnosti za zmago naj bi demokrati imeli v predstavniškem domu, kjer trenutno sedi 220 republikancev in 212 demokratov, trije sedeži pa so prazni. Demokrati morajo republikancem za večino odvzeti pet sedežev, za kar si prizadevajo predvsem v velikih državah Kaliforniji in New Yorku. Glede na dosedanje rezultate imajo 151 sedežev, republikanci pa 181, 103 morajo še podeliti.
V Severni Karolini zmagal Trump
Donald Trump je po ocenah ameriških medijev zmagal v zvezni državi Severna Karolina, eni od sedmih t. i. nihajočih zveznih držav, kjer se republikanci in demokrati izmenjujejo v vodstvu. Agencija AP je zmago Trumpa v Severni Karolini razglasila prva na podlagi vzporednih anket in prvih rezultatov štetja glasovnic. Kot so pojasnili, je po preštetju 90 odstotkov glasovnic Trump v vodstvu za 130.000 glasov. Glede na zadnje volitve pred štirimi leti je udeležba višja v več okrožjih, kjer zmaguje Trump, nižja pa v več demokratskih okrožjih.
Poleg Severne Karoline so nihajoče zvezne države še Pensilvanija, Wisconsin, Georgia, Arizona ter Michigan, kjer štetje glasovnic poteka, izid pa je za zdaj preveč tesen, da bi lahko predvideli zmagovalca.
Z devetnajstimi elektorskimi glasovi je med nihajočimi državami najpomembnejša Pensilvanija, drugi državi »modre stene« po značilni demokratski barvi sta Michigan s petnajstimi ter Wisconsin z desetimi elektorskimi glasovi. Med »vijoličaste« z nevarnostjo prelevitve iz republikanske rdeče barve v demokratsko modro štejejo Georgio in Severno Karolino s šestnajstimi elektorskimi glasovi, Arizono z enajstimi in Nevado s šestimi.
Trump z obtožbami o prevarah v Pensilvaniji, pristojni to zanikajo
Republikanski predsedniški kandidat Donald Trump je v torek navajal obtožbe o prevarah na volitvah v največjem mestu ključne države Pensilvanije, Philadelphii, ki pa jih ni podkrepil z dokazi, pristojni uradniki so vse trditve nemudoma zanikali.
Sredi poročil o izjemno visoki volilni udeležbi je Trump na svojem družbenem mediju truth social objavil, da »je veliko govora o goljufanju« v mestu, na delu naj bi bila policija.
Predstavnik mestnih oblasti je trditve nemudoma zanikal in jih označil za »še en primer dezinformacij«. »V teh obtožbah ni absolutno nič resnice,« je dejal Seth Bluestein in dodal, da so volitve v Philadelphii varne. Enako so navedbe zavrnili philadelphijska policija in območni urad tožilstva.
»Znotraj organov pregona ni nikakršne podlage v dejstvih, ki bi podprle te divje obtožbe,« je sporočil tožilec Larry Krasner. »Če ima Donald Trump kakršnakoli dejstva v podporo tem obtožbam, jih hočemo takoj,« je dodal.
Amy Klobuchar četrti mandat, prva transspolna članica kongresa
Demokratska senatorka slovenskih korenin Amy Klobuchar je v svoji Minnesoti že pridobila četrti mandat v zgornjem domu kongresa. Od bolj znanih demokratskih političark je v New Yorku prevladala tudi Alexandria Ocasio Cortez, je pa ena redkih pripadnic tako imenovanega levičarskega »voda«, ki ji volivci še naprej stojijo ob strani.
ZDA dobivajo tudi prvo transspolno članico kongresa, demokratka Sarah McBride je zmagala v Delawaru. Na republikanski strani si je nov mandat v predstavniškem domu zagotovil sedanji predsednik Mike Johnson.
Na Floridi volivci na referendumu zavrnili krepitev pravice do splava
Na Floridi so volivci v torek na referendumu zavrnili krepitev pravice do umetne prekinitve nosečnosti v tej ameriški zvezni državi. Tako ostaja veljaven restriktiven zakon, ki prepoveduje splav po šestih tednih nosečnosti, poročajo ameriški mediji. Predlog zakona, o katerem so vzporedno s predsedniškimi volitvami odločali Floridčani, bi rok za umetno prekinitev nosečnosti bistveno podaljšal. Trenutna zakonodaja prepoveduje splav po šestem tednu nosečnosti, kar po mnenju predlagateljev referenduma predstavlja prekratek rok. Po njihovem predlogu bi ta rok zamaknili do trenutka, ko je plod sposoben preživetja zunaj maternice, kar se ponavadi zgodi okoli 24. tedna.
Kot navajajo ameriški mediji, predlog ni prejel potrebne 60-odstotne podpore, kar predstavlja zmago za tamkajšnje republikance pod vodstvom guvernerja Rona DeSantisa. Na predsedniških volitvah so Floridčani sicer podprli republikanskega kandidata Donalda Trumpa. Florida je ena izmed desetih ameriških zveznih držav, kjer so volivci v torek odločali o vprašanjih, povezanih s splavom. Ta je v ZDA po odmevni odločitvi vrhovnega sodišča o odpravi ustavno zagotovljene pravice do umetne prekinitve nosečnosti leta 2022 postal zelo pomembna politična tema.
V Marylandu so volivci podprli ukrepe, ki določajo pravico do reproduktivne svobode, vključno z možnostjo sprejemanja in uresničevanja odločitve za preprečevanje, nadaljevanje ali končanje nosečnosti. Glasove sicer še štejejo, vendar se po poročanju ameriške televizije NBC pričakuje, da bo predlog zlahka sprejet.
V New Yorku pa so podprli ukrep, ki določa, da ljudem ni mogoče odrekati pravic na podlagi etnične pripadnosti, narodnosti, starosti in invalidnosti ali spola, vključno s spolno usmerjenostjo, spolno identiteto, spolnim izrazom, nosečnostjo, posledicami nosečnosti ter reproduktivnim zdravjem, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Podobno so v Arizoni, kjer so volivci pretežno podporniki republikancev, podprli temeljno pravico do umetne prekinitve nosečnosti. Po novem bo možno nosečnost prekiniti, dokler plod ne more preživeti zunaj maternice, kar je okoli 22. do 24. tedna.
Na krepitev pravice do splava začasni rezultati zaenkrat kažejo še v večini ostalih držav, kjer so potekala glasovanja, med drugim v Koloradu in Missouriju. V Južni Dakoti pa bo splav predvidoma ostal nezakonit.
Po spreobrnitvi zvezne razsodbe Roe proti Wadu v ZDA pravice do splava ne zagotavljajo več na zvezni ravni. Večina zveznih enot – 29 in prestolnica Washington – ga še vedno dovoljuje do osemnajstih tednov nosečnosti ali celo po njih, devet od teh jih skupaj s prestolnico zanj ne postavlja nobenih pogojev. Še štiri jih dovoljujejo po dvanajstem ali petnajstem tednu, kar je primerljivo z evropskim povprečjem. Med tistimi, ki ga docela prepovedujejo ali dovoljujejo le do šestega tedna nosečnosti, je tudi Florida. Zato pa so volivke in volivci Misurija ohranili pravico do splava, ki jo je republikansko vodstvo hotelo prepovedati.
Elektorski glasovi
Bolj kot skupni seštevek volilnih glasov v ZDA o predsedniških volitvah odločajo elektorski glasovi iz zveznih držav, ki jih mora stanovalec Bele hiše zbrati najmanj 270.
Republikanski senatorji že razmišljajo tudi o poteh za podaljšanje davčnih nižanj iz Trumpovega prvega mandata kot tudi o ukrepih za zaščito meja ZDA. Največji očitek na račun administracije demokratskega predsednika Joeja Bidna in njegove podpredsednice Kamale Harris je odprtje ameriških meja milijonom migrantov iz vsega sveta, po trditvah konservativnih kritikov med desetimi in petnajstimi milijoni.
Na začetku so prišleki še plavali čez reko Rio Grande, zdaj se lahko prijavijo na ameriški vladni aplikaciji. Kritiki obtožujejo, da jim demokrati v New Yorku in drugje ponujajo prebivanje v hotelih ter denar za hrano in prenosni telefon. Američani, ki v večini niso deležni takšne državne velikodušnosti, se jezijo, mnogi tudi zaradi kriminala nekaterih prišlekov. Javnost je pretresla vrsta grozljivih posilstev in ubojev.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji