Ena zvezna država, dve različni Ameriki

Pravica do splava, milijoni prebežnikov in draginja so odločilne teme letošnjih ameriških predsedniških, kongresnih in drugih volitev, zaradi enih in drugih pa so raziskave javnega mnenja do zaključka Delove redakcije demokratski kandidatki Kamali Harris in republikanskemu Donaldu Trumpu dajale približno enake možnosti za zmago.

Takoj po zaprtju volišč se je začelo preštevanje volilnih glasov. Zmagovalec volitev mora zbrati najmanj 270 elektorskih glasov. V Washingtonu in drugod domnevajo, da bo treba na rezultate čakati več dni. Ni pa še mogoče napovedovati, kako jih bo v politično in ideološko razdeljenih Združenih državah sprejela poražena stran. Tako republikanci kot demokrati se vsak s svojega zornega kota bojijo, da bodo letošnje volitve zadnje pravične in poštene.

V naselju Dixville Notch v New Hampshiru je šest prebivalcev že volilo in tudi preštelo svoje glasove: tri za Kamalo Harris in tri za Donalda Trumpa. V republikanskem štabu so bolj zadovoljni, saj je demokrat Joe Biden leta 2020 tam prejel pet glasov z enim vzdržanim, Hillary Clinton pa leta 2016 štiri glasove. Na mini predvolitvah je vseh šest glasov pripadlo takratni republikanski kandidatki Nikki Haley. Štiriinosemdesetletna tradicija naselja blizu ameriške meje s Kanado je, da se zberejo na noč pred volitvami in takoj po polnoči oddajo svoje glasove.

»Glasoval bom za Kamalo Harris,­ zaradi pravice do splava,« je v virginijskem Falls Churchu povedal mlajši moški, ki se ni hotel predstaviti. »Veste, imam hčer,« je dodal. Bogato virginijsko predmestje prestolnice Washington s približno 15.000 prebivalci je že leta 2020 prepričljivo glasovalo­ za demokrata Joeja Bidna, Virginija z bolj republikanskim podeželjem pa dobro predstavlja sodobne razkole med mesti in podeželjem, delavskim razredom in družbenimi elitami – ter ženskami in moškimi.

Rezultati predsedniških, kongresnih in drugih volitev morda tudi tokrat ne bodo znani več dni. Leta 2020 je tiskovna agencija Associated­ Press demokrata Joeja Bidna razglasila za predsednika šele štiri dni po zaprtju volišč, zmago v Severni Karolini so mu pripisali šele deset dni ter v Georgii šestnajst dni pozneje. Kako prelomne so spremembe volilnih navad ter s tem še bolj razdvajajoče, kaže podatek, da je Donald Trump leta 2016 obveljal za predsednika le nekaj ur po zaprtju volišč. A je bilo to pred spodbujanjem glasovanja po pošti, volilnimi skrinjicami zunaj volišč in drugimi novostmi med pandemijo covida-19.

Številni Američani so prepričani, da so te volitve prelomne tudi za naslednje rodove. FOTO: Erica Dischino/Reuters

Marsikje so bili sporni tudi stroji za preštevanje glasovnic. Dve tretjini republikanskih volivcev še danes verjame, da so jim bile volitve 2020 ukradene. Bo tako tudi zdaj? V okraju Cambria v ključni nihajoči zvezni državi Pensilvaniji so na volilni dan odpovedali skenerji. V še enem odločilnem okraju, georgijskem Fultonu, so glasovanje zmotile grožnje z bombami, na srečo lažne.

Eksplozivna so tudi druga nasprotovanja. Na enem od zadnjih predvolilnih nastopov demokratke Kamale Harris je televizijska osebnost Oprah Winfrey izrazila prepričanje, da v primeru republikanske zmage volivci ne bodo imeli več priložnosti za svobodne volitve. Na nasprotni strani je pred istim svaril Trumpov privrženec Elon Musk. Lastnik Tesle, družbenega omrežja x, Spacexa in drugih podjetij prelomnih tehnologij se je volivcem pridušal, naj volijo, kot da bi bilo od tega odvisno njegovo življenje. Kamala Harris bo po njegovem dovolila v državo toliko migrantom, da si bo demokratska stranka za desetletja zagotovila zmago na volitvah.

Uradniki in globoki jug

Virginija, ki na severu meji na prestolnico Washington, je prava podoba sodobnih ameriških delitev. Državni uradniki, lobisti in drugi so vladnim službam bližnje okraje, kot so Falls Church, Arlington in Alexandria, spremenili v demokratske utrdbe, prav tako območja okrog prestolnice Richmond. Obsežno podeželje nekdanje države »globokega juga« je še vedno republikansko. Ta izraz je nekoč opredeljeval sužnjelastniške države, s katerimi so ZDA predsednika Abrahama Lincolna v šestdesetih letih 19. stoletja bojevale državljansko vojno. Ta je zahtevala okrog 700.000 življenj.

Donald Trump je boljši za blaginjo Američanov, so prepričani privrženci nekdanjega predsednika. FOTO: Seth Herald/Reuters

Američani so bili doslej ponosni na tradicijo mirne zamenjave oblasti na volitvah, v zadnjih letih pa je te vere vse manj. Ko jih republikanci obtožujejo, da hočejo za vedno ostati na oblasti – prav zato so v minulih letih uvozili več kot deset milijonov prišlekov z vsega sveta –, demokrati spomnijo na vdor Trumpovih privržencev v kongres med potrjevanjem elektorske zmage njihovega Joeja Bidna 6. januarja 2021. Za republikance govorijo ekonomska vprašanja. Velik del Američanov namreč še vedno trpi zaradi velike draginje v času administracije Joeja Bidna in Kamale Harris.

Drugače kot v 60. letih

V ZDA divja tudi kulturna vojna, po svoje podobna, a tudi drugačna od tistih iz šestdesetih let minulega stoletja, ki so poskrbele za državljanske in druge pravice tudi po koncu sužnjelastništva leta 1865 na jugu zatiranih nekdanjih sužnjev. V ironiji zgodovine so v agrarnih sužnjelastniških družbah ameriškega juga vladali demokrati, preden so se postavili na čelo boja za lastne pravice. Se zdaj dogaja še en zgodovinski preobrat? Pod Donaldom Trumpom republikanci postajajo stranka delavskega razreda, demokrati pa vladnih, tehnoloških elit krajev, kot je Falls Church. »Glasoval sem za Kamalo, ker je boljša,« je ob Zahodni široki ulici povedal upokojenec Dennis. »Če bo zmagal Trump, bomo v ­težavah!«

V Pensilvaniji so se vile vrste pred volišči. FOTO: Samuel Corum/AFP

Republikanci so prepričani o nasprotnem. Trumpova zmaga je zanje pogoj za vrnitev dostojanstva delavcem in vsem držav­ljanom. Prisegajo na njegov nacionalizem s kazenskimi carinami na kitajske izdelke ter robantenje proti »svetovnim elitam«.

Na desnici je vedno nevarnost, da bo nacionalizem šel predaleč, na levici velja isto za tako imenovane kulturne vojne sodobnih družb. Nedaleč od Falls Churcha je okrožje Loudoun, v katerem je »fant v krilu« pred časom v ženskem stranišču srednje šole posilil deklico. Republikanec Glenn Youngkin je nato zmagal v tekmi za guvernerja 8,7-milijonske zvezne države. Za Trumpa bo na severu Virginije glasoval vsaj nepremičninski posrednik Eddy, zakoniti priseljenec iz Dominikanske republike, ki verjame, da je bil 45. predsednik boljši za blaginjo Američanov.