Trump zamajal svetovni red

New York – Ameriški predsednik Donald Trump je po pričakovanju oznanil, da ZDA ne bodo več upoštevale mednarodnega jedrskega sporazuma z Iranom in bodo spet uvedle sankcije proti Teheranu. Odločitev prinaša novo negotovost v mednarodne odnose.

»Ob sedanji razpadajoči in gnili strukturi jedrskega sporazuma Iranu ne moremo preprečiti jedrske bombe,« je oznanil Trump kljub dosedanjim zagotovilom inšpektorjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo, da v Teheranu upoštevajo določila sporazuma JCPOA. Ameriški predsednik se je oprl na nedavno predstavo izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja, ko je ta dramatično predstavil dokaze o preteklem jedrskem programu Irana, a so analitiki hitro ugotovili, da gre za že znana dejstva in domneve.

Bela hiša je sporočila, da bodo ameriške sankcije začele veljati takoj in bodo usmerjene proti vsem, ki bodo poslovali z Iranom. Ministrstvo za finance je pozneje pojasnilo, da bodo upoštevali dve »prilagoditveni obdobji«, 90- in 180-dnevno, v katerem ameriški ukrepi še ne bodo imeli posledic.

Prilagoditveno obdobje velja tudi kot pogajalsko okno, v katerem naj bi ZDA poskušale doseči nov diplomatski dogovor. Toda po prvih odzivih se zdi, da je Washington osamljen. Rusija in Kitajska, dve od sedmih podpisnic, sta že prej svarili pred enostransko ameriško odločitvijo. Včeraj je tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini dejala, da je »Evropska unija odločena ohraniti« sporazum. To je potrdila tudi skupna izjava francoskega predsednika Emmanuela Macrona, nemške kancerke Angele Merkel in britanske premierke Therese May, da bodo tudi v prihodnje sporazum spoštovali. Na to računa tudi iranski predsednik Hasan Rouhani, ki je dejal, da sporazum lahko preživi tudi brez ZDA. Hkrati je zagrozil, da bodo spet zagnali centrifuge za bogatenje urana, če se to ne bo uresničilo.


 

Svet na Trumpovih hoduljah

Ameriški predsednik je ob oznanilu o umiku ZDA iz sporazuma JCPOA, kot se uradno imenuje jedrski dogovor med šestimi državami in Iranom, sporočil, da je ameriški zunanji minister Mike Pompeo na poti v Severno Korejo, kot da bi hotel povedati, da se taktika groženj in izsiljevanja obnese. Na pot odhaja tudi iranski zunanji minister Mohamad Džavad Zarif. Po besedah predsednika Hasana Rohanija bo obiskal še druge podpisnice sporazuma in poskušal ugotoviti, ali se bodo držale dogovora.
 

Domače nesoglasje

Kljub razboritim besedam ameriškega predsednika se zdi, da so se ZDA odločile za mehkejšo različico umika, saj so napovedale tri- do šestmesečno obdobje, preden bodo sankcije spet začele veljati. Je pa ameriški trdoroki svetovalec za nacionalno varnost John Bolton že zagrozil, da nobeno podjetje ne sme sklepati novih pogodb z Iranom. Evropski politiki bodo po »obžalovanja vredni odločitvi« (kot pravi Macron) tudi zaradi vse bolj protiameriškega razpoloženja domačih javnosti le težko privolili v ameriško izsiljevanje, ugotavljajo tudi ameriški analitiki. Rusija je včeraj že napovedala, da bo »še naprej razvijala dvostranske odnose z Iranom«, s katerim sodeluje pri obrambi režima sirskega predsednika Bašarja al Asada, ki mu prodaja tudi sodoben protiletalski sistem S-300. Tako se zdi, da bo Teheran za zdaj ostal zadržan in pustil, da ZDA postanejo tarča diplomatske nejevolje.

V ZDA demokrati obsojajo odločitev, desnica pa se poskuša poenotiti okoli Trumpa, čeprav tudi nekateri republikanci, kot je senator Jeff Flake, opozarjajo, da gre za napako. Osnovna težava iranskega sporazuma je, da je nastal v času predsednika Baracka Obame, kar pomeni, da je bil ves čas tarča pretežnega dela desnice. Hkrati je proti njemu silovito lobiral Izrael, zato so o sporazumu dolgo dvomili tudi nekateri demokrati s proizraelsko volilno bazo, kot je prvi demokratski senator, Newyorčan Chuck Schumer. Trumpova stališča tako niso padla z neba, tudi njegovi tekmeci za Belo hišo znotraj republikanske stranke so tako kot floridski senator Marco Rubio napovedovali, da bodo takoj znova uvedli sankcije proti Iranu, ali tako kot nekdanji floridski guverner Jeb Bush obtoževali Obamo popuščanja, in podobno kot guverner Wisconsina Scott Walker trdili, da gre za »enega najhujših diplomatskih polomov ZDA«. Bistvena razlika je, da Trump ne pozna razlike med »poezijo kandidiranja in prozo vladanja«, zato predvolilna bombastična retorika postaja ameriška politika.
 

Novi jastrebi

Kritike sicer niso povsem neupravičene, sporazum ima veliko notranjih slabosti, toda predsednik Obama je pred njegovim podpisom trdil, da so pred izbiro, ali z diplomatskimi prizadevanji preprečijo Iranu razvoj jedrskega orožja (po nekaterih analizah naj bi potrebovali le še nekaj mesecev) ali pa »vprašanje rešimo z vojno«. Pri čemer so vojaški analitiki menili, da bi ZDA samo z letalskimi napadi v najboljšem primeru samo za štiri leta podaljšala iransko pot do jedrske oborožitve. Prejšnja vlada je tako namenoma privolila v ozko usmerjeni dokument, saj so bili prepričani, da bodo le tako lahko dosegli diplomatski dogovor s Teheranom. Sporazum tako ne omenja iranskih preizkusov balističnih raket, toda ti so vključeni v resolucijo 2231 varnostnega sveta Združenih narodov, sprejeto teden slab teden po sporazumu.

Trump in protiiranski jastrebi v vladi, kot sta Bolton in Pompeo, trdijo, da Iran krši »duh« sporazuma, saj deluje proti zahodnim interesom v regiji, ko podpira teroristične skupine v regiji, kot je šiitski Hezbolah. Trump je prepričan o svoji sposobnosti v »umetnosti pogajanja«, s katerimi naj bi Teheran pripravil k podpisu strožjega dogovora. Toda podobna samozavest se je v Washingtonu enkrat že razblinila, ko se je vlada Georgea Busha mlajšega odpovedala poskusom predhodnika Billa Clintona, da sklene sporazum s Severno Korejo, desetletje pozneje je ta jedrska sila. Komentatorka Christiane Amanpour pa svari, da se Trumpova vlada podobno kot Busheva polni z zagovorniki spremembe režimov.