Trump prevzema nadzor nad neodvisnimi agencijami

Predsednik ZDA Donald Trump je z novo izvršno odredbo močno omejil avtonomijo neodvisnih agencij, med drugim finančnih regulatorjev, ki so pri sprejemanju predpisov doslej delovali razmeroma samostojno. Bela hiša si zdaj pridržuje pravico do pregleda osnutkov regulativnih ukrepov in strateških načrtov teh agencij, s čimer se ustvarja nov mehanizem nadzora.

V Mar-a-Lagu je govoril tudi o vojni v Ukrajini, kjer je zavzel prorusko stališče, da je za vojno kriva predvsem Ukrajina.

Urad za informacijske in regulativne zadeve bo imel odslej ključno vlogo pri usklajevanju prioritet teh agencij s predsednikovimi političnimi usmeritvami, kar pomeni, da bodo tudi regulativni organi, ki so se tradicionalno izogibali političnim vplivom, zdaj tesneje povezani z upravo. Edina izjema so monetarne funkcije Zveznega rezervnega sistema (Fed), ki so izvzete iz teh določil, kar pomeni, da bo centralna banka še naprej oblikovala denarno politiko brez neposrednega vpliva Bele hiše.

Trumpova odločitev temelji na pravni teoriji enotne izvršne oblasti, ki predsedniku priznava široka pooblastila pri nadzoru nad celotno izvršno vejo oblasti. Čeprav je ta interpretacija že dolgo predmet pravnih razprav, je šele aktualna administracija aktivno uveljavila to doktrino in jo uporabila kot podlago za poseg v delovanje neodvisnih institucij.

Pretekle administracije so bile pri podobnih vprašanjih zadržane. Tudi demokratski predsedniki so sicer iskali načine za vplivanje na neodvisne agencije, a se niso odločili za tako neposredno vključitev, saj bi to lahko odprlo pravne in politične konflikte. Trump pa je s svojo odredbo jasno nakazal, da želi zmanjšati razkorak med Belo hišo in agencijami, ki naj bi delovale brez političnega pritiska in bi morale služiti kot protiutež politiki.

Trumpova odločitev temelji na pravni teoriji enotne izvršne oblasti, ki predsedniku priznava široka pooblastila pri nadzoru nad celotno izvršno vejo oblasti. FOTO: Roberto Schmidt/AFP

Osrednjo vlogo pri izvajanju te odredbe bo imel Russ Vought, direktor Urada za upravljanje in proračun. Njegova naloga bo določiti standarde uspešnosti za agencijske voditelje in redno poročati predsedniku o njihovem delu. Hkrati bo imel pristojnost za revizijo proračunov neodvisnih agencij in možnost predlaganja finančnih sprememb, če bi te služile predsednikovim političnim ciljem.

Daljnosežne posledice

Pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko odredba spodbudila val sodnih izzivov. Neodvisnost agencij, kot so Zvezna komisija za trgovino (FTC), Komisija za vrednostne papirje in borzo (SEC) ter Zvezna komisija za komunikacije (FCC), je zakonsko določena prav zato, da bi se preprečil neposreden politični vpliv na njihovo delovanje. Kritiki menijo, da Trumpova odredba krši ustavno načelo delitve oblasti in odpira vrata za potencialno zlorabo predsedniških pooblastil.

Po drugi strani podporniki odredbo vidijo kot korak k večji odgovornosti in učinkovitosti teh agencij, saj je njihova neodvisnost v preteklosti pogosto pomenila tudi pomanjkanje nadzora in usklajenosti z izvršno oblastjo.

Neodvisnost agencij, kot so Zvezna komisija za trgovino (FTC), Komisija za vrednostne papirje in borzo (SEC) ter Zvezna komisija za komunikacije (FCC), je zakonsko določena prav zato, da bi se preprečil neposreden politični vpliv na njihovo delovanje. FOTO: Roberto Schmidt/AFP

Politični odmev Trumpove odredbe je bil pričakovan. Medtem ko republikanci trdijo, da gre za logičen korak k večji učinkovitosti zvezne birokracije, demokrati opozarjajo, da gre za poskus koncentracije oblasti v rokah predsednika. Sodni izzivi bodo verjetno trajali še dolgo po koncu Trumpove administracije, ne glede na to, kdo bo naslednji voditelj ZDA.

Možne spremembe v delovanju agencij

Neodvisne agencije, ki nadzorujejo bančni sektor, telekomunikacije in trg vrednostnih papirjev, so pogosto v središču političnih razprav. Njihove odločitve lahko močno vplivajo na gospodarstvo in podjetja, kar pomeni, da so že doslej delovale v občutljivem političnem okolju.

V preteklosti so se ti organi pogosto znašli na udaru predsednikov zaradi odločitev, ki so bile v nasprotju z njihovo agendo. Na primer, administracija Joeja Bidna je pritiskala na SEC, da uvede strožje zahteve za razkritja podjetij glede okoljskih tveganj. Podobno je FCC pod Bidnom preiskoval televizijske mreže zaradi domnevne pristranskosti v političnih kampanjah.

Trumpova odredba vzpostavlja bolj centraliziran sistem odločanja, kar pomeni, da bi lahko prihodnje predsedniške administracije lažje usmerjale delo teh agencij.

Administracija Joeja Bidna je pritiskala na SEC, da uvede strožje zahteve za razkritja podjetij glede okoljskih tveganj. FOTO: Tom Brenner/Reuters

Čeprav Bela hiša trdi, da gre zgolj za povečanje nadzora in usklajevanja, pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko takšen pristop postopoma izničil neodvisnost teh institucij.

Sporni učinki na pravni red

Eden prvih pravnih izzivov se je že pojavil – nekdanja predsednica Nacionalnega odbora za delovna razmerja Gwynne Wilcox je vložila tožbo proti administraciji, pri čemer trdi, da je bila razrešena zaradi političnih motivov.

Kljub pravnim izzivom se Trumpova administracija ne namerava odstopiti od svoje odločitve. Vought bo še naprej izvajal strožji nadzor nad agencijami, predsednik pa naj bi preučil dodatne ukrepe, s katerimi bi še okrepil svojo avtoriteto nad regulativnimi organi.

Kljub pravnim izzivom se Trumpova administracija ne namerava umakniti. FOTO: Roberto Schmidt/AFP

Kako se bo razpletla pravna bitka, bo ključno vprašanje za prihodnje predsedniške administracije. Če bodo sodišča potrdila Trumpovo razlago izvršne oblasti, bo to imelo dolgoročne posledice za razmerje moči med Belo hišo in zveznimi agencijami, ki so doslej delovale neodvisno.