ZDA: To je šele začetek procesa, en telefonski klic in eno srečanje nista dovolj

Premier Robert Golob in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa se strinjata, da je Evropski svet ključen pri sprejemanju odločitev, povezanih s krepitvijo vojaških obrambnih kapacitet EU, in pri odzivanju na mirovna prizadevanja v Ukrajini, so zapisali v premierjevem kabinetu. Costa je Goloba seznanil z vsebino ponedeljkovega srečanja v Parizu, pred sredinim drugim srečanjem pa sta se strinjala, da je to v prvi vrsti informativne narave. Ključne odločitve pa so seveda v pristojnosti Evropskega sveta, so vsebino pogovora strnili v kabinetu predsednika vlade.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes sporočil, da bo v sredo organiziral novo srečanje s predstavniki več evropskih in neevropskih držav o Ukrajini in evropski varnosti, potem ko je v ponedeljek v Parizu gostil voditelje nekaj ključnih evropskih držav, EU in Nata. Do konca tedna se namerava srečati z voditelji vseh 27 držav članic EU.

Francoski predsednik ni povedal, katere države so vabljene na zasedanje v sredo, je pa dejal, da bo šlo za več evropskih in neevropskih držav in da se namerava do konca tedna sestati z vsemi 27 članicami Evropske unije.

Tudi iz Elizejske palače niso sporočili poteka in udeležencev. Po navedbah diplomatov bodo med udeleženci Norveška, Kanada, Litva, Estonija, Latvija, Češka, Grčija, Finska, Romunija, Švedska in Belgija. Zasedanje naj bi potekalo v hibridni obliki, tudi prek videopovezav.

Zatrdil je tudi, da se Francija ne pripravlja na napotitev kopenskih enot na fronto v Ukrajino, temveč skupaj s svojo zaveznico Veliko Britanijo razmišlja o pošiljanju strokovnjakov ali celo vojakov v omejenem številu izven območij spopadov, da podprejo Ukrajince in pokažejo solidarnost.

Francija naj bi za sredo sklicala novo izredno zasedanje voditeljev več evropskih držav o evropski varnosti in Ukrajini, na katerega naj bi bili povabljeni voditelji tistih držav, ki niso sodelovali na ponedeljkovem srečanju v Parizu, ob sklicevanju na diplomatske vire poročajo francoski mediji in tuje tiskovne agencije.

Francija namerava v sredo gostiti drugo srečanje o Ukrajini in evropski varnosti, so danes po navedbah agencije Reuters sporočili diplomatski viri.

Tokrat naj bi povabili voditelje evropskih držav, ki se niso udeležile prvega zasedanja na to temo, ki je v ponedeljek potekalo v Parizu.

Po navedbah diplomatov so med povabljenimi državami Norveška, Kanada, Litva, Estonija, Latvija, Češka, Grčija, Finska, Romunija, Švedska in Belgija. Zasedanje naj bi potekalo v hibridni obliki, tudi prek videopovezav. Če je med povabljenimi državami tudi Slovenija, za zdaj ni znano.

Nekateri voditelji vlad in držav, med njimi tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar, so ob tem izrazili nezadovoljstvo nad dejstvom, da na pogovore v Pariz niso bile vabljene vse države članice EU.

Evropa se ne more več v celoti zanašati na ZDA pri obrambi skupnih vrednot in interesov, so danes v skupni izjavi zapisali voditelji političnih skupin Evropske ljudske stranke (EPP), Socialistov in demokratov (SD), liberalcev (Renew) in Zelenih v Evropskem parlamentu. Prepričani so, da mora Evropa okrepiti tako lastno obrambo kot podporo Ukrajini.

»Evropa se pri obrambi naših vrednot in interesov, vključno z nadaljnjo podporo (..) Ukrajini, ne more več v celoti zanašati na ZDA. Moramo se soočiti s to novo realnostjo in okrepiti naša skupna evropska prizadevanja za obrambo Ukrajine in evropske varnosti,« so sporočili iz političnih skupin EPP, SD, Renew in Zelenih.

Prepričani so, da Evropska unija in njene članice nimajo druge izbire, kot da skupaj z Natom in podobno mislečimi zaveznicami, ki niso članice EU, »nemudoma ukrepajo in vlagajo v učinkovitejšo in celovitejšo evropsko varnostno in obrambno arhitekturo«, piše v izjavi, ki jo je na omrežju X objavila skupina Renew.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki se je danes v Ankari srečal s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom, je bil kritičen do pogovorov predstavnikov ZDA in Rusije v Savdski Arabiji ter jih označil za pogovore o Ukrajini brez Ukrajine. Erdoğan pa je dejal, da bi bila Turčija idealna gostiteljica mirovnih pogajanj o Ukrajini.

Kot je dejal Zelenski, bi morala biti pogajanja za končanje vojne »poštena«, vključevati pa bi morala tako Ukrajino kot evropske države, vključno s Turčijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

»Ukrajina, Evropa v širšem smislu – in to vključuje Evropsko unijo, Turčijo in Združeno kraljestvo – bi morala biti vključena v pogovore in razvoj potrebnih varnostnih jamstev z ZDA glede usode našega dela sveta,« je dejal Zelenski na novinarski konferenci z Erdoğanom.

Za dosego trajnega miru je po njegovih besedah pomembno, da v mirovnih pogajanjih ne bo napak. Z Erdoğanom sta govorila o globalnih procesih, ki bi lahko pripeljali do konca vojne, bistveno pa je, da se kakršni koli pogovori o koncu vojne ne zgodijo na plečih vpletenih strani, je poudaril Zelenski.

Kar štiri ure in pol so trajali pogovori v Riadu, ki so jih v obeh delegacijah označili za zelo uspešne.

Sogovorniki so se dogovorili o vzpostavitvi mehanizma za odpravo »neprijetnosti« v medsebojnih odnosih in oblikovanju skupin pogajalcev na najvišji ravni, ki se bosta lotili čimprejšnjega reševanja rusko-ukrajinskega konflikta.

ZDA so naklonjene odpravi sankcij proti Rusiji, je po današnjem srečanju ameriške in ruske delegacije v Riadu povedal ruski zunanji minister Sergej Lavrov in ocenil, da Washington po pogovorih bolje razume stališča Moskve. Hkrati je poudaril, da Rusija v okviru morebitne prekinitve ognja nasprotuje namestitvi vojakov iz članic Nata v Ukrajino.

»Obstajal je močan interes za odpravo umetnih ovir za razvoj vzajemno koristnega gospodarskega sodelovanja,« je na novinarski konferenci po srečanju delegacij v Riadu povedal Lavrov, ki se je danes sestal še s savdskim prestolonaslednikom Mohamedom bin Salmanom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Prepričan je, da so bili pogovori med delegacijami koristni. »Nismo se samo poslušali, ampak tudi slišali, in upravičeno verjamem, da je ameriška stran bolje razumela naša stališča,« je nadaljeval in poudaril, da je ameriški delegaciji med drugim povedal, da Moskva nasprotuje namestitvi vojakov iz članic Nata v Ukrajino.

»Prihod oboroženih sil iz držav Nata, bodisi pod tujo zastavo, pod zastavo Evropske unije ali pod nacionalnimi zastavami, v tem pogledu ne spremeni ničesar. To je za nas seveda nesprejemljivo,« je dodal. Ponovil je tudi, da bi širitev zveze Nato in članstvo Ukrajine v zavezništvu pomenila neposredno grožnjo Rusiji, poroča britanski BBC.

Zunanjepolitični svetovalec ruskega predsednika Jurij Ušakov je medtem ocenil, da pogovori niso bili slabi. »Težko je reči, da se približujejo, vendar smo se o tem pogovarjali,« je odgovoril na vprašanje, ali se stališča Washingtona in Moskve zbližujejo.

Delegaciji sta se po besedah Ušakova dogovorili, da bodo pogajalci obeh strani stopili v stik ter si prizadevali za konec vojne v Ukrajini. Pri tem je dodal, da sta državi začeli priprave na vrh med predsednikoma Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom, a da datum srečanja še ni določen.

Sergej Lavrov. FOTO: Sergei Karpukhin/Reuters Pictures

Washington si prizadeva za pravično in trajno rešitev vojne v Ukrajini, je danes po srečanju z rusko delegacijo v Rijadu dejal ameriški državni sekretar Marco Rubio. Meni, da je Moskva pripravljena sodelovati v resnem procesu za končanje vojne. Prepričan pa je tudi, da bo morala na neki točki za pogajalsko mizo sedeti tudi Evropska unija. Prepričan je, da je Moskva pripravljena sodelovati v resnem procesu za končanje vojne.

Pri tem je dodal, da obstajajo izjemne priložnosti za partnerstvo z Rusijo, »ključ za to pa je končanje konflikta« v Ukrajini, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Tiskovna predstavnica State Departmenta Tammy Bruce je medtem po srečanju v Rijadu sporočila, da sta se Rubio in ruski zunanji minister Sergej Lavrov dogovorila, da bosta »postavila temelje za prihodnje sodelovanje pri zadevah skupnega geopolitičnega interesa ter zgodovinskih gospodarskih in naložbenih priložnostih, ki bodo nastale po uspešnem koncu konflikta v Ukrajini«.

Hkrati meni, da bo za končanje vojne v Ukrajini treba bistveno več dela. »En telefonski klic, ki mu sledi eno srečanje, ni dovolj za vzpostavitev trajnega miru. Moramo ukrepati in danes smo naredili pomemben korak naprej,« je še dodala.

Ameriška in ruska delegacija sta se dogovorili, da bosta »obravnavali težave v naših dvostranskih odnosih, da bi sprejeli lahko ukrepe, potrebne za normalizacijo delovanja naših diplomatskih predstavništev«, je po pogovorih v Riadu povedala tiskovna predstavnica ameriškega zunanjega ministrstva Tammy Bruce. Kot je potrdila, sta se strani dogovorili tudi, da bosta imenovali skupini na visoki ravni za pogovore o Ukrajini, »ki si bosta prizadevali za čimprejšnje končanje konflikta v Ukrajini na način, ki bo trajen, trajnosten in sprejemljiv za vse strani.« ZDA in Rusija bosta po njenih besedah začeli preučevati možnosti tudi za »prihodnje sodelovanje v zadevah skupnega geopolitičnega interesa ter gospodarskih in naložbenih priložnosti, ki bodo nastale z uspešnim koncem konflikta v Ukrajini.«

V izjavi je po poročanju Guardiana zapisano: »Predsednik Trump želi ustaviti ubijanje; Združene države si želijo miru in uporabljajo svojo moč za združevanje držav. Predsednik Trump je edini voditelj na svetu, ki lahko doseže, da se Ukrajina in Rusija s tem strinjata.« Udeleženci so se, ko so poudarili na ameriški strani, zavezali, da bodo še naprej sodelovali, da bi zagotovili pravočasen in produktiven napredek procesa. Glede časovnih okviru izjava pravi, da »en telefonski klic, ki mu sledi eno srečanje, ne zadostuje za vzpostavitev trajnega miru«, zato je to šele začetek procesa.

ZDA so se zahvalile tudi Savdski Arabiji za gostiteljstvo.

Pogovori v Riadu so se po dobrih štirih urah (vključno s kosilom) končali. Kot je povedal zunanjepolitični svetovalec ruskega predsednika Jurij Ušakov, so potekali dobro in konstruktivno, začeli so tudi prve razprave o Ukrajini in pogojih za uresničitev srečanja med Trumpom in Putinom. Kdaj se bo zgodilo, še ni jasno, a je malo verjetno, da bi bilo to že prihodnji teden. Kot je še povedal Ušakov, naj bi se oblikovali ločeni skupini ruskih in ameriških pogajalcev, ki bosta pravočasno vzpostavili stike z Ukrajino. Odločitev o začetku stikov z ZDA glede Ukrajine bo na koncu sprejel ruski predsednik Vladimir Putin, je dodal. 

Za rusko državno televizijo je izjavil, da pogovori niso bili slabi: »Težko je reči, ali sta se [Rusija in ZDA] zbližali, a o tem smo se zdaj pogovarjali ... Razsprava je bila zelo resna o vseh vprašanjih, ki smo se jih želeli dotakniti. Dogovorili smo se, da bomo upoštevali interese drug drugega in razvijali dvostranske odnose, saj sta za to zainteresirana tako Moskva kot Washington.«

Izjavo je dal tudi Kiril Dmitrijev, ki je po poročanju BBC dejal, da se je začel konstruktiven in pozitiven pogovor.  »V nasprotju z Bidnovo administracijo, ki se nikoli ni potrudila, da bi slišala rusko stališče, je bilo srečanje zelo jasno pokazalo prizadevanje za začetek dialoga, razumevanje ruskega stališča in razpravo o stvareh, o katerih se strinjamo.«

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je ponovila, da je članstvo Ukrajine v Natu za Moskvo nesprejemljivo, vendar preprosta zavrnitev Kijeva, da bi šla v zavezništvo, za Rusijo ni dovolj. »Zavezništvo se mora odreči obljubam iz Bukarešte leta 2008,« je poudarila. Obljuba, dana na vrhu leta 2008 Gruziji in Ukrajini, da bosta sčasoma postali članici zveze, sicer ni vsebovala konkretnega načrta, kako in kdaj naj bi se to zgodilo, je poročala Al Džazira.

Z ameriškim posebnim odposlancem za Rusijo in Ukrajino Keithom Kelloggom se je srečal tudi predsednik evropskega sveta Antonio Costa.  Zagotovil je, da lahko Ukrajina računa na Evropo. »Pripravljeni smo še naprej konstruktivno sodelovati z ZDA, da bi zagotovili mir in varnost,« je zapisal na omrežju X. Poudaril pa je, da prekinitev ognja ne bo dovolj, ampak je treba skleniti sporazum, ki bo zagotovil celovit, pravičen in trajen mir v Ukrajini ter varnost v Evropi.

Iz Kremlja so sporočili, da se je ruski predsednik Vladimir Putin pripravljen pogovarjati s predsednikom Ukrajine Volodimirjem Zelenskim, če bo to potrebno. Vendar je treba, kot je v izjavi za novinarje dodal Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov, »razpravljati o pravni podlagi sporazumov glede na to, da je mogoče dvomiti o legitimnosti Zelenskega«. Kot opozarjajo v Rusiji, se je Zelenskemu redni mandat iztekel. Zaradi vojne in nezmožnosti izvedbe volitev ga je podaljšal.

Peskov je komentiral tudi vprašanje pristopa Ukrajine k Evropski uniji. Dejal je, da je to njena suverena pravica in da Rusija ne namerava narekovati Ukrajini ničesar glede tega. Drugačno pa je rusko stališče glede vključevanje v vojaške povezave, je dodal. Glede članstva Ukrajine v Natu tudi ZDA poudarjajo, da ga ne vidijo kot del rešitve za končanje vojne.

Visoki uradnik EU je po sinočnjem zasedanju v Parizu povedal, »da se s predsednikom Trumpom strinjamo glede pristopa 'mir z močjo'«. Udeleženci zasedanja so ocenili, da je nevarno skleniti prekinitev ognja brez hkratnega mirovnega sporazuma. To je po navedbah uradnika nauk iz sporazumov iz Minska. »Pripravljeni smo zagotoviti varnostna jamstva, pri čemer je treba podrobnosti preučiti z vsako stranjo, odvisno od ravni ameriške podpore,« je dodal. Udeleženci so tudi zatrdili, da so pripravljeni dvigniti raven obrambnih proračunov, tako v državah kot v okviru EU, da bi si bolje razdelili breme z ZDA.

EU je pripravljena, da si skupaj z ZDA prizadeva za končanje prelivanja krvi ter pomaga zagotoviti pravičen in trajen mir, ki si ga Ukrajina in njeno ljudstvo upravičeno zaslužita. To je po srečanju posebnim odposlancem ZDA za Ukrajino in Rusijo Keithom Kelloggom danes zjutraj sporočila predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen. Poudarila je ključno vlogo EU pri zagotavljanju finančne stabilnosti in obrambe Ukrajine, za kateri je namenila 135 milijard evrov ali več kot katerakoli druga zaveznica. To vključuje 52 milijard dolarjev vojaške pomoči, ki je enaka prispevkom ZDA.

Ameriškemu sogovorniku je predstavila evropske načrte za povečanje proizvodnje oborožitve in zvišanje obrambnih izdatkov. S tem naj bi se okrepile evropske in ukrajinske vojaške zmogljivosti. Glede vojaške pomoči Ukrajini je EU pripravljena narediti še več. Potrdila je zavezanost EU pravičnemu in trajnemu miru. »Vsaka rešitev spoštovati neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine« je stališče Bruslja. Podprta mora biti z močnimi varnostnimi jamstvi, je nadaljevala.

»Zdaj je odločilen trenutek,« je sporočila predsednica evropske komisije.

Francoski predsednik Emmanuel Macron, predsednik evropskega sveta Antonio Costa in predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen med včerajšnjim srečanjem v Parizu. FOTO: Abdul Saboor/Reuters

Medtem ko potekajo v Riadu pogovori o Ukrajini, prebivalstvo države še naprej ogrožajo napadi ruske vojske. Ponoči je ukrajinska vojska sestrelila več kot sto od okoli 180 dronov, ki jih je Rusija poslala nad državo. V napadih je po poročanju BBC vsaj ena oseba umrla, več je bilo ranjenih.

Del ruske delegacije je tudi Kiril Dmitrijev, vodja ruskega državnega premoženjskega sklada, ki je pred sobo, v kateri poteka srečanje, novinarjem povedal, da pričakuje, da bodo ZDA in Rusija v treh mesecih dosegle napredek pri gospodarskih vprašanjih. »Predsednika Trumpa in njegovo ekipo vidimo kot rešitelja iz težav, to so ljudje, ki so se že lotevali velikih izzivov zelo hitro, učinkovito in zelo uspešno,« je dejal.

Kot ruske medije povzema BBC, so ameriška podjetja po njegovih trditvah izgubila več kot 300 milijard dolarjev, ko so zapustila ruske trge po invaziji na Ukrajino. Dmitrijev je sicer tesno povezan z družino Vladimirja Putina, pred kratkim je sodeloval v pogajanjih za izpustitev ameriškega učitelja Marca Fogla.

Kiril Dmitrijev, vodja ruskega državnega premoženjskega sklada, pričakuje, da bodo ZDA in Rusija v treh mesecih dosegle napredek pri gospodarskih vprašanjih. FOTO: Foto Hamad I Mohammed/Reuters

Kot poročajo tuji mediji, se je srečanje začelo v tišini, novinarji so bili navzoči le kakšno minuto, tudi savdski voditelji so menda v sobi ostali le za pozdravne izjave. Na vprašanja novinarjev o zahtevah Rusije in odrivanju Ukrajine na stranski tir niso odgovorili.

Srečanje sledi dogovoru med predsednikoma Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom o začetku pogajanj za končanje vojne. Pri tem ne bodo prisotni niti predstavniki Ukrajine niti evropskih držav, kar je sprožilo številne kritike. ZDA na srečanju zastopajo zunanji minister Marco Rubio, posebni odposlanec Steve Witkoff in svetovalec za nacionalno varnost Michael Waltz, medtem ko Rusijo zastopata zunanji minister Sergej Lavrov in Putinov svetovalec Jurij Ušakov. Ameriška stran poudarja, da je to zgolj prvi korak v preverjanju ruske resnosti glede mirovnih pogajanj, Ukrajina pa vztraja, da ne bo priznala nobenega dogovora, sklenjenega brez njenega sodelovanja. Lavrov medtem trdi, da Evropa v pogajanjih nima mesta, saj želi nadaljevati vojno.

»Pozorno spremljamo razvoj dogodkov na strani ZDA, vendar sem prepričana, da bo Evropska unija, čeprav okleva pri številnih vprašanjih, dovolj močna, da bo pomagala Ukrajini do zmage,« je dejala podpredsednica ukrajinske vlade Olga Štefanišina., ki se danes mudi v Varšavi na zasedanju sveta Evropske unije za splošne zadeve. Kot je poudarila, Ukrajina »ni v procesu pogajanj o dogovoru«, hkrati pa priznava procese, ki jih je vzpostavila nova ameriška administracija. Prav tako je dejala, da Ukrajina ni zavrnila predlaganega dogovora ZDA o kritičnih mineralih, o katerih se še vedno razpravlja. »Pričakujemo, da bo podpisan.« 

Ponovila je tudi, da je imel ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski dolg telefonski pogovor s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, in dejala, da o vprašanju jamstev in napotitve še vedno »aktivno razpravljajo«. Stefanišina je bila del ukrajinske delegacije na münchenski varnostni konferenci, kjer se je poleg predsednika Zelenskega udeležila dvostranskega srečanja s podpredsednikom ZDA J. D. Vanceom.

Visoki predstavniki ZDA in Rusije so pravkar začeli pogovore o obnovitvi ameriško-ruskih odnosov in vojni v Ukrajini. Na srečanju, ki sledi pogovoru ameriškega in ruskega predsednika Donalda Trumpa in Vladimirja Putina, ne bo niti predstavnikov Kijeva niti evropskih držav.

Na srečanju v Riadu ZDA zastopajo zunanji minister Marco Rubio, posebni odposlanec za Bližnji vzhod Steve Witkoff in svetovalec za nacionalno varnost Michael Waltz, Rusijo pa zunanji minister Sergej Lavrov in zunanjepolitični svetovalec ruskega predsednika Jurij Ušakov. Ameriška stran poudarja, da je to zgolj prvi korak v preverjanju ruske resnosti glede mirovnih pogajanj, Ukrajina pa vztraja, da ne bo priznala nobenega dogovora, sklenjenega brez njenega sodelovanja. Lavrov medtem trdi, da Evropa v pogajanjih nima mesta, saj želi nadaljevati vojno.

ZDA na srečanju zastopajo zunanji minister Marco Rubio, posebni odposlanec Steve Witkoff in svetovalec za nacionalno varnost Michael Waltz. FOTO: Evelyn Hockstein/AFP

O začetku pogovorov za končanje vojne sta se prejšnji teden dogovorila prav predsednika ZDA in Rusije, ki sta nakazala tudi odprtost za dvostransko srečanje. Srečanje bo »prvi korak« k ugotovitvi, ali Moskva misli resno glede pogovorov o koncu vojne v Ukrajini, so v ponedeljek sporočili z ameriškega State Departmenta. Ne bo pa vsaj v prvi fazi prisotnih niti predstavnikov Ukrajine niti evropskih držav, čeprav so se v zadnjih dneh vrstili pozivi, da pogajanj o Ukrajini ne more biti brez Ukrajine, nujno pa mora biti vključena tudi Evropa. Rubio je sicer pojasnil, da bi Kijev lahko bil del poznejših »pravih pogajanj«. Prav tako naj bi bile na določeni točki vključene evropske države. Lavrov je po drugi strani mnenja, da Evropa želi nadaljevati vojno, zato ne more sodelovati v pogajanjih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski zagotavlja, da Ukrajina ne bo priznala nobenega sporazuma, sklenjenega brez sodelovanja Kijeva.

Rusijo zastopata zunanji minister Sergej Lavrov in Putinov svetovalec Jurij Ušakov. FOTO: Evelyn Hockstein/Reuters