21.00 Komisija za medicinsko etiko priporoča zagotovitev strokovno opremljenih reševalnih helikopterjev

Komisija za medicinsko etiko je na današnji seji sprejela stališče glede helikopterskih reševalnih prevozov bolnikov s covidom-19. Kot so zapisali, naj bi se v vsakem primeru izbral najhitrejši prevoz bolnika do strokovne pomoči, kar pa ni vedno helikopterski prevoz. Priporočili so zagotovitev strokovno opremljenih reševalnih helikopterjev.

Kot so zapisali v stališču, je vsem bolnikom ali ponesrečencem, ne oziraje se na morebitno nalezljivost njihovih bolezni, socialni položaj ali državljanstvo, treba kolikor mogoče hitro omogočiti nujno strokovno pomoč.

20.30 Srbski pravoslavci tudi tokrat za križ

Kljub epidemiji tradicije ob pravoslavnem prazniku, tako imenovanem bogojavljenju, niso prekinili. V Savinji, ki je imela 2,5 stopinje Celzija, vitezi tokrat niso tekmovali v plavanju za križ, so pa poskrbeli, da bodo pravoslavni običaji obstali. 19. januarja se namreč srbski pravoslavni verniki med drugim spominjajo Jezusovega krsta v reki Jordan, ko se je odprlo nebo in je Bog razkril, da je Jezus njegov sin. Na ta dan se tako veliko ljudi krsti v rekah in od tod tradicija plavanja za sveti križ.



V Savinjo na Špici so opoldne plavali vitezi Dejan Moćić, David Tepić in Dragan Aleksić, ki so se v vodo odpravili po obredu, ki ga je vodil duhovnik pravoslavne cerkve v Celju Goran Šljivić. Zaradi covida-19 je bil dogodek v precej okrnjeni obliki, a so zadovoljni, da so ga že petič zaporedoma vendarle izpeljali.

19.30 V Avstriji preiskujejo preskakovanje vrste pri cepljenju proti covidu-19

Avstrijske oblasti preiskujejo očitke o preskakovanju vrste pri cepljenju proti covidu-19. Med drugim naj bi cepili tudi lokalne politike in sorodnike zaposlenih v domovih za starejše, ki naj sicer ne bi imeli prednosti pri cepljenju, danes poročajo tuje tiskovne agencije.

V skladu z načrtom avstrijske vlade naj bi najprej cepili oskrbovance in osebje v domovih za starejše. A pojavljajo se očitki, da so v številnih domovih za starejše cepili tudi sorodnike zaposlenih, lokalne politike in zaposlene na občinskih upravah.

Urad javnega tožilca na avstrijskem Koroškem preiskuje najmanj en primer, ko je vodstvo doma za starejše naročilo več odmerkov cepiva, kot so jih dejansko potrebovali, da bi v zameno za donacije z njimi cepili tiste, ki do tega še niso upravičeni.

18.30 Na Danskem bodo imeli prednost pri cepljenju tudi brezdomci

Danske oblasti so danes sporočile, da so med prednostne skupine za cepljenje proti covidu-19 uvrstile tudi brezdomce. K temu so jih pozvale dobrodelne organizacije.

Na Danskem se je cepljenje tako kot drugod po EU začelo 27. decembra. Danci so med najhitrejšimi v uniji glede na odstotek cepljenih prebivalcev.

Danski načrt cepljenja je določil 12 prednostih skupin. Cepivo je trenutno na voljo za prvih pet skupin, vendar je tudi to odvisno od regije, v kateri posameznik živi.

17.00 Članice EU naj do poletja cepijo najmanj 70 odstotkov odraslih prebivalcev

Članice EU naj do poletja cepijo najmanj 70 odstotkov odraslih prebivalcev, je danes pozvala Evropska komisija v novem svežnju predlogov v boju proti pandemiji novega koronavirusa, ki so osredotočeni na pospešitev cepljenja. Do marca naj bi cepili najmanj 80 odstotkov starejših od 80 let ter zdravstvenih in socialnih delavcev.

Komisija je članice pozvala tudi k nadgradnji strategij za testiranje, upoštevajoč nove seve virusa. Članice naj nujno okrepijo genomsko sekvenciranje, tako da bodo analizirale najmanj pet odstotkov ali raje deset odstotkov pozitivnih testov na covid-19. Sedaj je ta delež pod enim odstotkom, kar ni dovolj za prepoznavanje razvoja sevov virusa ali pojava novih mutacij, poudarjajo v Evropski komisiji.

15.15 V Izraelu v enem dnevu proti covidu-19 cepili rekordnih 186.000 ljudi

Izrael pospešeno cepi svoje prebivalce proti covidu-19. Samo v ponedeljek so cepili rekordnih 186.000 ljudi. V državi so medtem v zadnjem dnevu potrdili rekordnih 10.021 novih okužb z novim koronavirusom, kar predstavlja okoli deset odstotkov pozitivnih testov, poroča nemška tiskovna agencija DPA.



Izraelski minister za zdravje Julij Edelštajn je danes tvitnil, da so v ponedeljek dosegli rekordno število cepljenih. V enem dnevu jim je namreč uspelo cepiti 186.000 ljudi, od tega jih je 114.000 dobilo prvi odmerek, preostali drugega. Skupno je prvi odmerek v državi dobilo 2,2 milijona ljudi, drugega pa 422.000.

14.45 V večini gorenjskih domov starostnikov se življenje vrača v bolj normalne tirnice

V gorenjskih domovih starostnikov, v katerih so se v zadnjih mesecih soočali z večjimi izbruhi okužb z novim koronavirusom, v zadnjih tednih skorajda ne opažajo novih okužb med stanovalci. Življenje se tako vrača v bolj normalne tirnice. Drugače pa je v cerkljanskem domu, kjer se šele zdaj soočajo z večjim valom okužb.

Center slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka je bil med prvimi domovi starostnikov, ki so se v jesenskem valu epidemije soočili z velikim izbruhom covida-19. Zdaj pa že tretji teden niso potrdili nobene nove okužbe z novim koronavirusom ne med stanovalci ne med zaposlenimi, je za STA povedala direktorica Centra Silva Košnjek.

Podobno kot v škofjeloškem tudi v kranjskem domu že več tednov niso imeli novih okužb med stanovalci, prejšnji dan pa so zaznali okužbo pri eni zaposleni. Gantarjeva je prepričana, da bodo lažje zadihali nekaj dni po drugem odmerku cepiva, ko bodo znova uvedli tudi prehranjevanje v jedilnici. Medtem ko v domovih, v katerih so že imeli večje izbruhe novega koronavirusa, trenutno nimajo težav z okužbami, pa je drugače v cerkljanskem domu Taber, kjer so se v prejšnjih mesecih uspešno izogibali večjemu izbruhu. S tem se tako soočajo v zadnjem času. Trenutno imajo v rdeči coni 18 stanovalcev. Upajo pa, da jim bo širjenje bolezni uspelo zaustaviti tudi s cepljenjem.

13.45 ZSSS za razlago glede kriznega dodatka

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je v ponedeljek poslancem predlagala, naj sprejmejo avtentično razlago 85. člena sedmega protikoronskega zakona, ki opredeljuje izplačilo 200 evrov kriznega dodatka delavcem. Meni namreč, da so delavci zaradi nejasnega zapisa člena in razlage Fursa neenako obravnavani.

Kot so danes sporočili iz ZSSS, so prepričani, da je treba omenjeni člen uporabljati tako, da bodo do kriznega dodatka upravičeni vsi delavci, katerih mesečna plača ne presega dvakratnika minimalne plače. V ZSSS opozarjajo, da se v praksi pojavlja precej vprašanj, kaj se razume pod pojmom plača. Definicija iz zakona o delovnih razmerjih (ZDR) po njihovem mnenju onemogoča uresničevanje namena določbe v protikoronskem zakonu, hkrati pa ustvarja neenak položaj zaposlenih v primerjavi z zaposlenimi, ki so prejeli izplačilo za poslovno uspešnost pred novembrsko plačo oziroma ob decembrski plači.

13.10 Stanje v Domu upokojencev Idrija se umirja

Z razmerami v Domu upokojencev Idrija se je v ponedeljek seznanil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj. Direktorica doma Urška Močnik s sodelavci ga je med drugim seznanila, kako so se v domu spoprijemali z okužbami. V obeh enotah doma, v Idriji in na Marofu, je bilo okuženih skupno 194 stanovalcev. V idrijski enoti jih je umrlo 16, v enoti Marof štirje.

Doslej so cepili 65 zaposlenih, kar predstavlja 42 odstotkov vseh zaposlenih oziroma 70 odstotkov zaposlenih, ki še niso preboleli okužbe. Če seštejemo zaposlene, ki so že preboleli okužbo, in tiste, ki so bili cepljeni, je v Domu upokojencev Idrija pred covidom-19 zaščitenih okoli 80 odstotkov zaposlenih. Med stanovalci pa jih je na ta način zaščitenih kar 95 odstotkov. Doslej so sicer cepili 58 stanovalcev.

Močnikova je skupaj z direktorjem družbe FMR Stojanom Petričem ministru predstavila tudi načrtovano investicijo v enoti doma upokojencev na Marofu. V tej enoti je prostora za 140 stanovalcev, a ne zadošča sodobnim bivalnim standardom. Zato načrtujejo prenovo obstoječega in gradnjo dodatnega objekta, kar sicer ne bo povečalo posteljnih zmogljivosti, bo pa stanovalcem omogočilo sodobne standarde bivanja v največ dvoposteljnih sobah. Minister je napovedal pomoč ministrstva v okviru finančnih in siceršnjih možnosti.



12.40 OZS poziva vlado k odprtju vseh storitvenih dejavnosti

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) je vlado ponovno pozvala k odprtju vseh storitvenih dejavnosti, saj so nekatere zaprte že več mesecev, stiske obrtnikov in podjetnikov pa so po njihovih navedbah iz dneva v dan večje. Prepričani so, da bi z odprtjem zamejili delo na črno in zmanjšali tveganje za prenos okužb. Kot so sporočili iz OZS, jim frizerji in kemični čistilci, ki v tem času lahko delajo, sporočajo, da svoje delo opravljajo varno in ob upoštevanju vseh zaščitnih ukrepov. Strogih navodil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se po njihovih navedbah držijo tudi stranke.

Zbornica je tako na vlado ponovno naslovila zahtevo za odprtje vseh trgovin, ne glede na vrsto blaga, vseh kozmetičnih dejavnosti, in ne zgolj pedikure, usnjarske in tekstilne dejavnosti, avtošol, fotografske dejavnosti in fotokopirnic, dejavnost cvetličarjev in vrtnarjev, avtopralnic, avtosalonov, avtoservisne dejavnosti, zlatarn, urarn ter drugih servisnih dejavnosti.
Gradbena ter vzdrževalna in montažna dela naj se po njihovih besedah dovolijo tudi na zunanjosti objektov ter v naseljenih stanovanjih in hišah, ki so v času del prazna. Gostinci pa si želijo, da bi jim dovolili vsaj strežbo malic za podjetja podobno kot v menzah v podjetjih in strežbo na terasah oziroma vrtovih gostinskih lokalov.

12.05 Porast števila smrti v Združenem kraljestvu

V Združenem kraljestvu trenutno glede na število prebivalcev zaznavajo največ smrti v povezavi s covidom-19 na svetu. V sedemdnevnem povprečju so namreč imeli 16,7 smrti na milijon ljudi, je razvidno iz izračunov oxfordske univerze. Velika Britanija je glede na nove izračune, ki temeljijo na podatkih Univerze Johnsa Hopkinsa, prehitela Češko, ki je bila dolgo na prvem mestu. Na Češkem imajo na milijon prebivalcev okoli 15,7 smrti v zadnjem tednu. V Sloveniji je glede na te izračune trenutno 12,6 smrti na milijon prebivalcev. V Veliki Britaniji bi lahko število smrti še naraslo, saj nastajajo med konci tedna in ob ponedeljkih zamude pri poročanju statistike, poroča portal časnika Evening Standard.

11.45 Na Hrvaškem 520 novih okužb

Na Hrvaškem so v zadnjih 24 urah ob opravljenih 6259 testih potrdili 520 okužb z novim koronavirusom. Umrlo je 29 bolnikov s covidom-19, je danes sporočil nacionalni štab civilne zaščite. Na Hrvaškem je trenutno 3084 aktivnih primerov okužbe z novim koronavirusom. V bolnišnicah se zdravi 1713 bolnikov s covidom-19, na ventilatorjih je 149 ljudi. V samoizolaciji je nekaj manj kot 16.000 državljanov. Skupno so od 25. februarja lani potrdili skoraj 225.650 okužb z novim koronavirusom in 4684 smrtnih žrtev covida-19. Okrevalo je 217.880 obolelih. Doslej so testirali več kot 1.127.150 državljanov, so še objavili.

11.30 Kitajska gradi center za karanteno

V predmestju mesta Shijiazhuang na severu Kitajske v prizadevanjih za zajezitev širjenja novega koronavirusa gradijo velik center za karanteno. Na obsežnem polju je videti več tisoč bivalnih kontejnerjev in več sto delavcev, ki delajo noč in dan. Po poročanju lokalnih medijev naj bi center zgradili v prihodnjih dneh.


      
Zadnje tedne se Kitajska znova sooča s porastom okužb, še posebej na severu države, kjer so pristojne službe zaradi več manjših lokalnih izbruhov znova uvedle stroge karantenske ukrepe in množično testiranje, pripravljajo pa se tudi na selitev vaščanov celotnih vasi v nov velik center za karanteno, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

11.15 Uporaba hitrih testov za lažji zaključek zimskega semestra?

Dekan Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani (UL) prof. dr. Anton Ramšak poziva rektorja Univerze v Ljubljani prof. dr. Igorja Papiča in ministrico za izobraževanje, znanost in šport Simono Kustec, da hitro sprejmeta ukrepe, ki bodo univerzi omogočili izvedbo omejenega študijskega procesa v minimalnih skupinah ali individualno na podlagi negativnega brezplačnega hitrega testa za covid-19 študentov in pedagogov.

»S tem ukrepom bi bistveno olajšali hude težave, s katerimi se na Univerzi v Ljubljani srečujemo ob zaključku zimskega semestra. Na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani smo se zelo dobro organizirali in med epidemijo izvedli večino pouka na daljavo. Podobno je na drugih članicah UL. Ob zaključku semestra pa se je izkazalo, da je v delu študijskih programov za dokončanje semestra nujna tudi fizična prisotnost tako študentov kot profesorjev. Ukrep bi podobno kot pri dovoljevanju športne vadbe in treningov na podlagi negativnega testa za covid-19 omogočil zaključek različnih projektov, izvedbo specifičnih laboratorijskih vaj ter dokončanje diplomskih in magistrskih nalog,« je pozval Ramšak.

11.00 Potrjenih 1690 novih okužb in 25 smrti​

Včeraj je bilo izvedenih 14.010 testiranj, 5306 s PCR in 8704 s hitrimi testi. Potrjenih je bilo 1690 novih okužb. V bolnišnicah se zdravi 1200 bolnikov s covidom-19, 187 jih potrebuje intenzivno nego. 25 z virusom okuženih oseb je umrlo, je na twitterju sporočila vlada. 



10.30 Angela Merkel želi podaljšati zaprtje

Nemška kanclerka Angela Merkel želi podaljšati omejitve v državi in uvesti nošenje medicinskih mask v trgovinah in na javnem prevozu, poroča Reuters. Nemške šole bi tako ostale zaprte še en mesec. O predlogu se bo Merklova danes pogovarjala z glavarji deželnih vlad. Po podatkih Inštituta Roberta Kocha je bilo v Nemčiji potrjenih že več kot dva milijona okužb, število smrti pa se približuje 48.000. 



9.10 Na Japonskem v drugem valu porast samomorov

Stopnja samomorov na Japonskem je v drugem valu epidemije covida-19 narasla, predvsem med ženskami in otroki, potem ko je med prvim valom upadla, kaže študija hongkonške univerze znanosti in tehnologije ter tokijskega metropolitanskega inštituta za gerontologijo.

Študija kaže, da je stopnja samomorov med lanskim julijem in oktobrom narasla za 16 odstotkov glede na isto obdobje v letu 2019. Med lanskim februarjem in junijem pa je upadla za 14 odstotkov glede na isto obdobje v letu 2019, poroča agencija Reuters na spletni strani. Avtorji študije, ki je objavljena v reviji Nature Human Behaviour, poudarjajo, da tokratna pandemija nesorazmerno vpliva na psihično zdravje otrok, najstnikov in žensk, še posebej gospodinj. Stopnja samomorov med ženskami je narasla za kar 37 odstotkov, kar je petkrat večji porast kot med moškimi. Stopnja samomorov med otroki in najstniki je narasla za 49 odstotkov. V drugem valu se je povečalo tudi nasilje v družini, kaže študija.

8.50 V ZDA porast števila smrti

V ZDA se je po podatkih Univerze Johnsa Hopkinsa z novim koronavirusom doslej okužilo več kot 24 milijonov ljudi, umrlo pa je 399.000 bolnikov s covidom-19. Število smrti zaradi covida-19 narašča v 30 ameriških zveznih državah, najbolj pa v Kaliforniji, kjer je doslej zaradi covida-19 umrlo več kot 33.700 ljudi. Največ bolnikov s covidom-19 je doslej umrlo v zvezni državi New York, in sicer 41.173, kar je posledica rekordnega števila mrtvih med temi bolniki v lanskem aprilu. 

7.30 Britanski sev potrjen na Češkem

Na Češkem so potrdili prisotnost britanskega seva novega koronavirusa, ki je bolj nalezljiv od izvornega, je v ponedeljek sporočilo tamkajšnje ministrstvo za zdravje. Minister za zdravje Jan Blatný je povedal, da se zdi, da ta sev vsebuje deset odstotkov vseh vzorcev, ki jih analizirajo, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Na Češkem so v ponedeljek poročali o 2618 novih okužbah z novim koronavirusom v zadnjih 24 urah, skupno 891.852. Doslej je umrlo 14.449 bolnikov s covidom-19.

6.45 Trump odpravlja omejitve vstopa v ZDA zaradi virusa

Ameriški predsednik v odhajanju Donald Trump je odpravil prepovedi vstopa v ZDA za potnike iz Brazilije, Združenega kraljestva in večjega dela Evrope, ki jih je uvedel zaradi koronavirusa marca lani. Odlok bo začel veljati čez teden dni. Bo pa za vse prišleke v ZDA obvezno testiranje na okužbo. Jen Psaki, tiskovna predstavnica Joeja Bidna, ki bo vodenja ZDA prevzel, še preden bo Trumpova odprava začela veljati, je že sporočila, da bo Biden ukrep prepovedi prihodov uvedel nazaj. V ZDA se je z novim koronavirusom okužilo približno 24 milijonov ljudi, umrlo pa je skoraj 400.000 bolnikov s covidom-19. 



6.40 Evropski parlament bo razpravljal o cepljenju

​Evropski parlament bo danes na plenarnem zasedanju razpravljal o strategiji cepljenja proti covidu-19 v Evropski uniji ter opozoril na potrebo po večji jasnosti in preglednosti pogodb, ki jih je evropska komisija v imenu članic sklenila s proizvajalci cepiv. Evropski poslanci naj bi glede pogodb o cepivih, pa tudi glede njihove odobritve v EU, zahtevali dodatna pojasnila in se zavzeli za preglednost postopkov in pogodb. Prav pomanjkanje preglednosti so poslanci na pristojnem odboru izpostavili kot enega od razlogov, ki spodbuja omahovanje ljudi pri odločanju za cepljenje ter dezinformacije v zvezi z varnostjo cepiv.

Komisija je evropskim poslancem v tako imenovani tihi sobi omogočila vpogled v pogodbo, ki jo je sklenila s proizvajalcem Curevac, od drugih farmacevtskih družb pa zelene luči za to ni dobila. EU je doslej s šestimi farmacevtskimi podjetji sklenila pogodbe o nabavi 2,3 milijarde odmerkov cepiv. Evropska agencija za zdravila naj bi po napovedih do 29. januarja odločila o pogojnem dovoljenju za promet s tretjim cepivom v EU, ki sta ga razvila švedsko-britansko farmacevtsko podjetje AstraZeneca in Univerza v Oxfordu.