New York – Ameriški predsednik še naprej bolj ali manj prikrito preti Evropski uniji. V sredo ponoči je znova namignil, da bodo ZDA proti njej uvedle carine.
Donald Trump pri pogajanjih uporablja taktiko osnovnošolskega nasilneža, pri čemer včasih uresniči grožnje, zato je Atlantski ocean vse bolj širok.
Zadnji val napadov na Evropo je povezan z dolgoletnim sporom o nedovoljeni državni pomoči letalskima velikanoma Boeing in Airbus. Svetovna trgovinska organizacija (WTO) je našla kršitve na obeh straneh, zato so ameriške ponedeljkove napovedi sankcij nemudoma dobile enakovreden evropski odgovor. Združene države do poletja, ko bo WTO določila obseg škode, ki naj bi jo povzročila državna pomoč Airbusu, naj ne bi ukrepale, toda predsednik zadnje dni kljub temu vztrajno rožlja z novo trgovinsko vojno. Gospodarske napetosti med nekdaj tesnimi zaveznicami so se lani poleti umirile, ko je predsednik evropske komisije
Jean-Claude Juncker priletel v Belo hišo s sporočilom, da Evropa ni ameriška nasprotnica, čeprav je Trump še naprej godrnjal. Zdaj je znova v polnem napadu.
V londonski mnenjski organizaciji Eurointelligence so napovedali, da je bilo sredino sporočilo o EU kot »surovi trgovinski partnerici [...] kar pa se bo spremenilo« le uvod v trgovinske sovražnosti. Po njihovem mnenju je ameriški predsednik znova sredi hujskaške predvolilne kampanje, po trgovinskem dogovoru s Kitajsko, ki naj bi ga kmalu sklenili in ga je že razglasil za svojo veliko zmago, bo potreboval novega nasprotnika, da ga bo uklonil in dokazal svojo premoč in premetenost. Zlasti če bodo demokrati v kongresu in s pomočjo sodišč iztirili njegova prizadevanja za trdo politiko priseljevanja in gradnjo zidu na južni meji. Če bo uresničil grožnjo o 25-odstotnem davku na evropske avtomobile, bi to lahko zamajalo nemško gospodarstvo in celotno evrsko območje.
Nedovoljena državna pomoč letalskima velikanoma Boeing in Airbus je sprožila zadnji val Trumpovih napadov in obtoževanj. FOTO: REUTERS/Damir Sagolj
Zakon džungle
Težava pri pogajanjih s Trumpom je, da pričakuje hitre in radikalne rešitve, ZDA in EU pa lahko uskladijo različne poglede samo z dolgotrajnimi in napornimi pogajanji. Pri tem ne pomaga, da se strani ne zmoreta dogovoriti niti tega, kaj vse naj bo vključeno vanje. Hkrati ni jasno, ali je Trumpovo rohnenje le oblika pritiska na EU, naj se Bruselj resno loti trgovinskih pogovorov, ali resnično namerava razmajati gospodarske tokove. ZDA namreč vodi politik, ki meni, da je razgradnja WTO dobra zamisel. »To bi [uveljavilo] zakon džungle, preživeli bi le najmočnejši, morda tudi oni ne,« je med nedavnim obiskom v Tokiu označila njegove namere evropska komisarka za trgovino
Cecilia Malmström.
Črne dneve je napovedala tudi
Laurence Boone, glavna ekonomistka Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). »S slabljenjem večstranskega trgovinskega sistema, ki je temeljil na uveljavljenih pravilih, smo vbrizgali v svet izjemen odmerek negotovosti, ki nas bo spremljala še dolgo,« je opozorila na posledice reševanja sporov z enostranskim uvajanjem uvoznih dajatev namesto z uporabo mehanizmov WTO. Po njenih besedah bodo kljub sporazumu napetosti med Pekingom in Washingtonom ostale, odnosi med ZDA in EU pa zdrsnili na najnižjo raven v zadnjih desetletjih.
Komentarji