Naloga vlad je, da sprejemajo najboljše možne odločitve, še posebno takrat ko so soočene s samimi slabimi možnostmi. V težkem položaju, v katerem se je znašla večina evropskih držav, hitro pride ne samo do napak, ampak tudi do podcenjevanja posledic ukrepov, ki jih sprejemajo.

Odločno ukrepanje je tisto, kar večina ljudi v izrednih razmerah pričakuje od svojih izvoljenih predstavnikov. Tisti politiki, ki tem pričakovanjem tudi iz povsem utemeljenih razlogov niso pripravljeni ugoditi, tvegajo kritiko na račun »neodločnosti« in »nesposobnosti«.

Britanski premier Boris Johnson je v zadnjih dneh šel skozi natanko takšno izkušnjo, medtem ko je bila njegova vlada zaradi svojega odziva na pandemijo, ki prioretizira ohranjanje vzdržnosti zdravstvenega sistema na dolgi rok in strogo sledi nasvetom znanstvene stroke, obtožena ne samo obotavljanja, ampak celo zagovarjanja načel darvinizma, ker je dopustila možnost, da se bo z virusom okužilo na milijone Britancev in tako na naraven način razvilo odpornost nanj.

Sledenje stroki

Vlada se je že pred tedni odločila, da bo njen pristop temeljil izključno na znanosti in na načrtu ukrepanja za primer pandemije iz leta 2013. Svoje strategije v tem pogledu ni spremenila, kljub temu, da je Johnson v ponedeljek Britance prvič pozval, naj se izogibajo vsem nenujnim socialnim stikom. Kritiki, ki ukrepe primerjajo z radikalnostjo tistih, sprejetih v Italiji, Španiji in drugih evropskih državah, so to razumeli kot priznanje, da je vlada spoznala svojo napako in spremenila taktiko. Toda realnost je, da je le sledila nasvetom znanstvenikov, ki so se v zadnjih dneh spremenili oziroma prilagodili glede na nove podatke o virusu, ki so prišli iz Italije.



Dala je tudi vedeti, da bo v prihodnjih tednih sprejela dodatne ukrepe za omejitev širjenja virusa, nikakor pa teh noče sprejemati na zalogo, saj se boji, znova na podlagi nasvetov stroke, da njihova učinkovitost lahko začne pešati ravno takrat, ko bo pandemija dosegla svoj vrhunec.

Vlada je po mnenju Neila Fergusona, profesorja iz londonskega Imperial kolidža, čigar ekipa sodeluje pri oblikovanju vladne strategije, z dosedanjimi ukrepi bolj ali manj ujela pravilen »tajming«. Po razširjenosti okužb je Združeno kraljestvo okoli tri tedne za Italijo in dva tedna za Francijo ter Španijo. Četudi se odločitve sprejemamo pravočasno, je Ferguson v pogovoru za BBC vseeno opozoril, da država »ne sme izgubljati časa«.

Kitajska rešitev

Njegova ekipa je v ponedeljek objavila poročilo, v katerem je prišla do sklepa, da bo moralo Združeno kraljestvo posnemati ukrepe, ki jih je v boju proti virusu sprejela Kitajska, in namesto upočasnjevanja širitve okužb svoj fokus preusmeriti na zaustavljanje virusa s socialnim distanciranjem, saj bo v nasprotnem primeru tvegalo večstotisoč smrtnih žrtev in kolaps zdravstvenega sistema.

Toda tudi »kitajska« rešitev po mnenju avtorjev poročila ni idealna, saj ni jasno, ali lahko družbe vzdržijo tako ostre ukrepe na dolgi rok (izdelava učinkovitega cepiva se lahko zavleče tudi na 18 mesecev in več) oziroma če lahko pri tem učinkovito ublažijo njihove gospodarske in družbene posledice.

Občutek je, da evropske vlade sploh zadnjim trenutno posvečajo najmanj pozornosti.