Želel se je poročiti, a je ostal brez življenja. Savdski novinar
Džamal Hašodži je 2. oktobra lani ob enih popoldan vstopil v savdski konzulat v Istanbulu, da si uredi poročne dokumente, toda ko ga štiri ure kasneje še vedno ni bilo nazaj, je njegova zaročenka poklicala policijo.
Savdska oblast je najprej zanikala vpletenost, toda kasneje so turške obveščevalne službe razkrile, da je bil
Hašodži okrutno umorjen. Trupla niso nikoli našli, nad novinarjem pa se je menda zneslo petnajst odposlancev iz savdskega dvora po naročilu prestolonaslednika
Mohameda bin Salmana.
Resnica še vedno ni uradno znana, na začetku marca pa je Interpol izdal mednarodno tiralico z najvišjo rdečo stopnjo za dvajset ljudi, domnevno vpletenimi v umor. Dvor v Rijadu ostro zanika vpletenost, trenutno pa poteka sojenje proti enajstim obtoženim, od tega tožilstvo za peterico zahteva smrtno kazen.
Takole je Džamal Hašodži vstopil na savdski konzulat v Istanbulu. FOTO: Reuters
Tihi dogovor za tišino
Hašodži je pisal kolumne za
Washington Post in za spletni portal
Middle East Eye. Pol leta po njegovi smrti so pri
Washington Postu objavili serijo poročil o novinarjevi smrti. Med drugim so pripravili zgodbo, kako je savdski dvor sklenil tihi dogovor z vsem štirimi Hašodžijevimi otroki, da so »zadržani v izjavah za javnost«.
Cena nikakor ni majhna. Vsi štirje otroci so v zameno dobili več milijonov vredne hiše, obenem dobijo več kot deset tisoč dolarjev mesečne rente, čeprav nihče od otrok teh navedb ni potrdil, a tudi ne zanikal.
Na savdskem dvoru vpletenost v umor zanikajo. FOTO: Reuters
V Savdski Arabiji samo eden od štirih otrok
Luksuzne vile so otroci dobili v pristaniškem mestu Džeda (blizu Meke), vrednost posameznega objekta pa ocenjujejo na štiri milijone dolarjev. Od štirih otrok sicer samo eden živi v Savdski Arabiji, to je najstarejši sin Salah, ki se ukvarja z bančništvom. Preostala trojica živi v Združenih državah Amerike in menda razmišljajo o prodaji luksuznih vil v Savdski Arabiji.
Poznavalci političnega dogajanja v Savdski Arabiji so sicer za
Washington Post potrdili, da tovrstne prakse niso nič nenavadnega. Tišina namreč ni zastonj.
Komentarji