Tanja Fajon soočena z izraelskimi opozorili pred priznanjem Palestine

Napovedano priznanje Palestine, ki ga Slovenija načrtuje skupaj s skupino istomislečih evropskih držav, je bila ena od osrednjih tem obiska ministrice za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon v Izraelu in na Zahodnem bregu, že drugega po izbruhu vojne v Gazi. Ministrica je v pogovoru za Delo pojasnila stališča države in povzela vsebino srečanj, med katerimi je izraelska stran Sloveniji zaradi njenih načrtov očitala neprijateljsko držo. 

»Moja sporočila so bila zelo jasna. Na prvem mestu je bil poziv za mir,« je Tanja Fajon pojasnila po koncu izraelskega dela njenega obiska, med katerimi se je pogovarjala z izraelskim predsednikom Jicakom Hercogom, z zunanjim ministrom Izraelom Kacem in predstavniki družin talcev ter se pred jutrišnjim dnevom spomina na holokavst poklonila šest milijonom judovskih žrtev tega zločina.

Ministrica je v Izrael dopotovala v času intenzivnih mednarodnih diplomatskih aktivnosti, ki spremljajo pogajanja o razglasitvi premirja med judovsko državo in palestinskim skrajnim gibanjem Hamas, toda njen obisk so, po vsem sodeč, bolj kot to zaznamovali načrti Slovenije o priznanju Palestine.

Fajon: Priznanje ni več vprašanje

Izraelski sogovorniki so ministrico opozorili, da bo enostransko priznanje palestinske državnosti na nasprotni strani slabo sprejeto in jo spodbudili, naj Slovenija o tem še enkrat razmisli. »Priznanje Palestine za Slovenijo ni vprašanje. Mi smo se za to odločili,« je na izraelske pomisleke odgovorila Tanja Fajon. »Danes nam je bilo večkrat izrečeno sporočilo, naj ne gremo v enostransko priznanje Palestine. Izraelci to interpretirajo, kot da bomo priznali Hamas. Povedala sem, da za nas to pomeni nasprotno, pomeni obstoj Izraela in varnost Izraelcev. Če premirja ne bo, in tudi ne resnega dogovora o trajnem miru, bo priznanje Palestine vsaj simbolično upanje ljudem. Nadaljevati pa moramo tudi napore za reformo in opolnomočenje palestinskih oblasti, da bodo te lahko prevzele nadzor na Gazo.«

Ko so gostitelji zaradi vprašanja priznanja Sloveniji očitali neprijateljsko držo, jih je ministrica opozorila, da »nismo ne proizraelski in ne propalestinski, ampak se hočemo pogovarjat, kako priti do miru«. »Želela bi si situacijo, v kateri bi se lahko pogovarjali o rešitvi, ki bi bila sprejemljiva za vse. Ker samo to bo res zagotovilo mir in varnost v regiji. Ta hip ni ne pogojev ne pripravljenosti za kaj takega,« je Tanja Fajon pojasnila pred odhodom v Ramalo, kjer se je srečala s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom in premierom Muhamedom Mustafo, s katerima so se strinjali, da bi priznanje Palestine koristilo obema stranema in pripeljalo do rešitve dveh držav.

Položaj bi lahko vsaj nekoliko izboljšal dogovor o premirju, o katerem potekajo intenzivna pogajanja v egiptovskem glavnem mestu. »Želimo si, da bi bil v pogajanjih v Kairu dosežen napredek,« je poudarila Tanja Fajon, rekoč, da je treba v nastajajoči dogovor vložiti vse napore in da mora ta voditi do stalnega premirja ter izpustitve izraelskih talcev, zajetih med Hamasovim napadom na judovsko državo 7. oktobra lani. Po njeni oceni bi sklenitev dogovora koristila tudi izraelski vladi, ki je doma pod vse hujšim pritiskom javnosti.

Operacija v Rafi bo nova humanitarna katastrofa

Ministra Kaca, s katerim je imela daljši pogovor na štiri oči, je vodja slovenske diplomacije opozorila tudi pred izvedbo ofenzive v Rafi na jugu Gaze, kamor se je pred nasiljem umaknila večina razseljenih prebivalcev palestinske enklave. »Ostro sem povedala, da se ne strinjamo z njihovimi namerami po vojaški operaciji v Rafi in jih pozvala, naj ne gredo v to, ker bo to nova humanitarna katastrofa in tragedija, ki bo povzročila dodatno eskalacijo v regiji.«

Razkorak v stališčih med Slovenijo in Izraelom je bil po besedah Tanje Fajon opazen tudi pri vprašanju povojne ureditve Gaze, o kateri se judovska država še vedno noče pogovarjati. Slovenija skupaj s palestinskimi oblastmi na Zahodnem bregu zagovarja organizacijo mednarodne konference, Izrael pa vztraja pri neposrednih pogajanjih z vpletenimi stranmi. Odsotnost jasnega načrta je ministrica izpostavila tudi kot enega od razlogov, zakaj Slovenija ne bo odstopila od svoje namere po priznanju Palestine.