Talci kavkaških zdrah

Odnosi med Tbilisijem in Moskvo, ki so se v zadnjih petih letih začeli normalizirati, se spet krhajo. Zaradi gruzijskih protiruskih demonstracij bo Rusija v soboto ustavila zračni promet med državama, Gruziji se obeta velika izguba zaradi zmanjšanja števila ruskih turistov, v Moskvi pa utegnejo sankcije še zaostriti.

»Mi se bomo borili za aktivne odnose z Gruzijo,« je danes za Kommersant povedal namestnik ruskega zunanjega ministra Grigorij Karasin, ki se bo danes v Ženevi srečal s svojimi kolegom iz Tbilisija. Ta »tradicionalna« srečanja o varnostnih razmerah na južnem Kavkazu so sicer osredotočena na odnose med Gruzijo in njenima »odcepljenima« republikama Abhazijo in Južno Osetijo, ki ju je Rusija po petdnevni vojni z Gruzijo poleti 2008 uradno priznala, a po besedah Karasina bodo diplomati ob robu uradnih pogovorov imeli priložnost govoriti tudi o slabšanju odnosov med državama.

Ti so se v zadnjem času začeli izboljševati. Ruski predsednik Vladimir Putin je že leta 2015 izjavil, da je njegova država pripravljena odpraviti vizume za gruzijske državljane, Karasin pa je danes potrdil informacije, da so to nameravali storiti v bližnji prihodnosti. A zdaj bo to po njegovih besedah moralo »počakati na lepše čase«, ko bodo v Gruziji ustavili »rusofobno kampanjo« in nehali »ogrožati varnost ruskih državljanov«. Tako je označil demonstracije proti »ruski okupaciji« separatističnih republik, ki trajajo že več kot deset dni, izzval pa jih je protokolarni zaplet okoli sedežnega reda na nedavnem srečanju pravoslavnih parlamentarcev v poslopju gruzijskega parlamenta.


 

Moskva: Izogibajte se Gruzije

Ker so se ruski parlamentarni gostje zaradi protestov prestrašili za svojo varnost in pobegnili, so se v Moskvi ostro odzvali. V soboto bodo ustavili letalski prevoz med državama, turistom svetujejo, naj se izogibajo Gruziji, v Kremlju pa so opozorili tudi umetnike in estradnike, da v južni sosedi ni varno nastopati. Nekateri ruski kritiki so ukrepe svoje države označili za nesorazmerne in licemerne, saj se tako ostro nikoli ni odzvala na še hujše »grožnje« iz »partnerskih« zahodnih držav, drugi so opozarjali, da Putin uporablja prav tiste ameriške metode mednarodno nezakonitega vsiljevanja svoje volje s sankcijami, ki jih sam tako rad kritizira.

V Moskvi pravijo, da bodo začasne ukrepe odpravili takoj, ko bodo razmere v Gruziji spet normalne, a do takrat po izračunih gruzijske nacionalne banke država lahko izgubi od 200 do 300 milijonov dolarjev prihodka, ki bi ga zagotovili ruski turisti. Teh je letos več kot azerbajdžanskih in so postali najštevilnejši tuji obiskovalci, v primerjavi s prebivalci sosednjih držav, ki pridejo čez mejo le na enodnevne nakupe ali opravila, pa ostanejo tudi več dni. Napovedi ekonomskega analitika Hranta Mikaeliana so zato še bolj črnoglede, saj bi gostje iz Rusije, ki po njegovem mnenju predstavljajo kar 30 odstotkov »pravih« turistov, v državi pustili okoli 1,4 milijarde od štirih milijard dolarjev, ki naj bi jih letos »pridelal« turistični sektor.
V Rusiji so tudi poostrili nadzor nad kakovostjo gruzijskih vin, zato se v Tbilisiju bojijo, da se bo ponovila zgodba iz leta 2006, ko je Moskva prepovedala uvoz gruzijskih vin (in mineralnih vod). Tak ukrep bi Gruziji, katere BDP je bil lani 12,9 milijarde evrov, lahko povzročil od 1,5 do 2,5 milijarde evrov izgube. Pred dnevi pa so gruzijske nevladne organizacije razkrile še eno močno orožje v ruskih rokah: Gruzija vso svojo pšenico uvozi iz Rusije.