Svoboda govora v svetu spletnih velikanov

New York – Ameriška družbena omrežja v zasebni lasti bodo lahko še naprej cenzurirala po mili volji, je odločilo zvezno prizivno­ sodišče v San Franciscu. Splet­nim velikanom, kot so Youtube, Google, Twitter ali Facebook, pa še naprej ne bo treba upoštevati­ pravice svojih uporabnikov do svobode govora.

Soglasna odločitev prizivnega sodišča ameriškega devetega sodnega okrožja je pričakovana, konservativni tožniki pa so kljub temu razočarani. Spletna stran youtube je leta 2017 za neprimerne označila več posnetkov neprofitne organizacije Prager University in njen ustanovitelj ter radijski voditelj Dennis Prager je tožil lastnico Alphabet. Po njegovem prepričanju v videoposnetkih »Zakaj komunizem ni tako osovražen kot nacizem?«, »Zakaj se je Amerika bojevala v korejski vojni?« in »Je na univerzah posiljena ena od petih žensk?« ni nič neprimernega, zato naj bi bilo njihovo omejevanje v nasprotju z ustavno pravico do svobode govora.



Alphabet ima v lasti tudi spletni iskalnik google, tega je tudi republikanski predsednik Donald Trump videl kot politično opredeljenega proti njemu. Lani poleti je podprl pritožbo nekdanjega Googlovega inženirja Kevina Cernekeeja nad domnevnimi navodili predpostav­ljenih za takšen pretok informacij, ki bi pomagal k Trumpovemu porazu na letošnjih predsedniških volitvah. Takšne ali nasprotne očitke velikokrat naslavljajo tudi na Twitter in Facebook, v omenjeni tožbi pa je Youtube po prepričanju tožnikov postal operater velikanskega javnega trga in bi morala zato vlada zagotoviti pravila delovanja.



Toda prvi amandma ameriške ustave preprečuje politično omejevanje svobode govora, v druge takšne spore pa ameriška sodišča večinoma ne posegajo. Odločitev vrhovnega sodišča iz leta 1946, da imajo Jehovove priče pravico do ponujanja verske literature na pločnikih v alabamskem Chicksawu,­ je bila ena od redkih takšnih, potem ko so bili tudi pločniki kot večina drugega v lasti tamkajšnje ladjedelnice. A so tako imenovana tovarniška mesta v ZDA že bolj ali manj preteklost, prizivno sodišče v San Franciscu pa se zaradi konservativnega radijskega voditelja ni odločilo za še eno izjemo.

V Prager University so povedali, da bodo nadaljevali sodna in druga prizadevanja, saj verjamejo, da Youtube mladim preprečuje spoznavanje konservativnih idej. Težko se jim bo posrečilo, a težave s presojanjem primernosti je priznal celo Facebookov Mark Zuckerberg. Na nedavni münchenski varnostni konferenci je zaradi lažnih novic sam pozval k večji regulaciji vsebin na njegovem in drugih družbenih omrežjih.
 

Omejevanje sovražnega govora

Zuckerberg je povedal, da na njegovem spletnem gigantu 35.000 ljudi nadzoruje vsebine in vsak dan odstrani več kot milijon lažnih računov, pa tudi, da bi sprejel vlad­no pomoč pri tem.

Nekateri menijo, da se več regulativam ne bo mogoče izogniti že zaradi preteklih izkušenj, saj je Twitter nekoč v imenu svobode govora zavrnil celo zahtevo ameriškega kongresa po omejitvi ­nastopa terorističnih organizacij. Tako kot Facebook si je kmalu premislil, evropski pritiski pa so pripomogli k temu, da spletni velikani aktivneje sodelujejo pri omejevanju sovražnega govora. Zgodovinarji so spomnili tudi na omejitve ­nemoralnih vsebin pri filmu, radiu in televiziji, potem ko je politika ponekod tudi tem ­dovoljevala skoraj neomejeno ­svobodo.



Drugi so opozorili, da tudi največja družbena omrežja niso monopolisti, sploh pa bi moral Dennis Prager, če bi bil dosleden, na svoji spletni strani objavljati levičarske posnetke. Zaradi velikega vpliva youtuba, googla, facebooka in twitterja na življenje številnih ljudi se bodo razprave o tem gotovo nadaljevale.