Geostrateška moč digitalnih algoritmov

Bruselj – Predsednica evropske­ komisije Ursula von der Leyen si je pred začetkom dela komisarske ekipe postavila cilj, da bodo v prvih 100 dneh mandata pripravili predloge o umetni inteligenci.

V njenih očeh ima digitalna pre­obrazba enako vlogo kot zeleni dogovor, s katerim naj bi EU do leta 2050 postala ogljično nevtralna. Tako kot pri predstavitvi zelenega dogovora bo nemška političarka na vodilnem položaju v palači Berlaymont danes sama pred bruseljskimi časnikarji predstavila svojo strategijo.

Imenovala se bo Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope. Sledil bo nastop pristojnih »težkokategornikov« evropske komisije, izvršne podpredsednice za Evropo, pripravljeno za digitalno dobo, Margrethe Vestager in komisarja za notranji trg Thierryja ­Bretona.

Okvirno komunikacijo o digitalnem načrtu bosta spremljali strategija o uporabi podatkov in bela knjiga o umetni inteligenci. Konkretne zamisli so v zadnjih ted­nih v Bruslju skrivnost. Pred časom so dvigale prah razlage, da si bo evropska komisija prizadevala za prepoved uporabe tehnologije za prepoznavanje obraza v javnih prostorih.

Margrethe Vestager je v zadnjih nastopih pojasnila, da si želijo predvsem začeti razpravo, da bi ugotovili, kje in v kakšnih primerih bi bilo smiselno uporabljati takšno tehnologijo.

Izogibanje soliranju

Želijo si, da bi bile rešitve usklajene na ravni EU in da ne bi vsaka država članica solirala. V Nemčiji so, denimo, razmišljali, da bi z avtomatično identifikacijo potnikov iskali potencialno nevarne ljudi. Ena od dilem je, ali bi tehnologijo lahko uporabljali na prireditvah.

Tudi pri drugih žgočih vprašanjih, kot je uporaba podatkov, zbranih na različnih področjih, za inovacije in industrijo, bo Unija morala najti nedvoumen odgovor, kako preprečiti posege v človekove svoboščine. Brez uporabe zbranih podatkov na drugi strani ni mogoče razvijati številnih področij umetne inteligence.

Zaostanek EU na področju digitalne industrije, ki čedalje bolj oblikuje vsakdan Evropejcev, je znan že dolgo. Med 15 največjimi tehnološkimi podjetji ni niti enega iz Evrope. Vsa so iz Kitajske in ZDA. Obe orjakinji sta v veliki prednosti na področju umetne inteligence.

Očitno je, da ni dovolj pripravljenosti za vlaganja. To se med drugim kaže v aktualnih razpravah o proračunu EU, ki se še vedno osredotoča na kmetijstvo in pomoč manj razvitim regijam. Vprašanje digitalne industrije ima, seveda, še močno geostrateško dimenzijo.

Večja samozavest Bruslja

Iz združenj evropskega gospodarstva je slišati opozorila, da EU s postavljanjem strogega regulatornega okvira ne bi smela pretiravati. Večjo samozavest Bruslja so očitno zaznali ameriški digitalni orjaki.

V zadnjih tednih sta bila gosta visokih predstavnikov evropske komisije Mark Zuckerberg iz Facebooka in prvi človek Googla Sundar Pichai. V prejšnjem mandatu je evropska komisija kaznovala obe podjetji. Komisar Breton, ki je pred prihodom v Bruselj delal v francoski digitalni industriji, je v ponedeljek po srečanju z Zuckerbergom povedal, da se mora Facebook prilagajati pravilom EU in ne obratno.

Tudi boj z ameriškimi in kitajskimi orjaki je očitno del novega geopolitičnega pozicioniranja EU.