Svoboda govora ali pristranskost

»Španija se mi maščuje in se me hoče rešiti,« je izjavil katalonski predsednik Quim Torra, preden se je včeraj odpravil v Madrid na vrhovno sodišče, kjer naj bi v kratkem odločili o njegovi politični usodi: ali bo še lahko opravljal javno funkcijo ali ne. Independentistični sentimenti so zatorej spet v zraku.

Zadeva sega v predvolilno kampanjo ob nacionalnih volitvah spomladi 2019, ko je Torra »v imenu svobode govora« dovolil, da so na vladni palači v Barceloni viseli independentistični simboli, rumene pentlje v znak solidarnosti z nekdanjimi katalonskimi voditelji za zapahi in v eksilu. Ni jih ukazal umakniti, čeprav je tako zahtevala volilna komisija, oziroma je to naredil prepozno. Zato sta ga Ljudska stranka (PP) in stranka Ciudadanos zaradi neposlušnosti postavili na zatožno klop.
Potem ko je bilo novembra lani na višjem sodišču v Kataloniji odločeno, da za kazen ne sme poldrugo leto opravljati javne funkcije in mora plačati globo v višini 30.000 evrov, se je pritožil na vrhovno sodišče v Madridu, kjer sta včeraj predstavili svoja stališča obramba in tožilstvo ter bo imelo zadnjo besedo; pred morebitno tožbo na sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, s katero je zagrozil Torrov odvetnik.

Če 57-letni katalonski politik ne bo več smel biti predsednik – to naj bi bilo znano v kratkem –, se bo Katalonija znašla v medprostorju, ko bo moral parlament določiti začasnega predsednika. Kdo bi to lahko bil, se v vladajočih tekmicah Skupaj za Katalonijo in Republikanska levica Katalonije (ERC) še niso zedinili. Če se ne bodo, je avtomatično v štirih mesecih, torej že v začetku prihodnjega leta, pričakovati predčasne volitve. Vmes naj bi vodil zadeve sedanji podpredsednik vlade Pere Aragonès.

Oklepanje stolčka

Poslanci v regionalnem parlamentu so v sredo, ob letnem predstav­ljanju politik, ubrano kritizirali Torro, češ da se oklepa stola čisto do konca, namesto da bi razpisal predčasne volitve in tako vnaprej poskrbel za normalno delovanje tudi po morebitnem umiku. Tako na levici, denimo CUP, kakor na desnici, recimo Ljudska stranka, označujejo njegovo vztrajanje za nedopustno in ideološko ter očitajo regionalni vladi, da drži Katalonijo v primežu v najbolj neprimernem času, ko je zaradi zdravstvene krize nujna enotnost.

Po mnenju opozicije je očitno, da je generalitat notranje razklan, zato je vodja katalonskih socialistov Miquel Iceta, na primer, pozval, da je treba že enkrat odpreti novo poglavje, sanje o samostojnosti pa odriniti na stran ... A Torra je med govorom v regionalnem parlamentu vztrajal, da je prioriteta vlade spopad s covidom-19, predčasnih volitev ni niti omenil.

Španski proračun

Politična dinamika v Kataloniji bo v prihodnjih tednih močno vplivala na celotno Španijo, kjer naj bi vlada Pedra Sáncheza v kratkem, po pisanju El Paísa, konec septembra ali oktobra, končno sprejela proračun za letošnje leto. Potrditev, ki je nujna za (po)koronavirusni gospodarski zagon, je izziv za manjšinsko vlado, ki medtem preigrava različne politične kombinacije, kako pritegniti na svojo stran Ciudadanos in Republikansko levico Katalonije, denimo. Ta bo na nacionalni ravni najbrž ravnala tako, kot se ji bo politično najbolje obrestovalo doma ... Včeraj so bili v Kataloniji spet močni sentimenti, povezani s spodletelim osamosvajanjem, in takšni tudi neredki politični tviti. Torra, denimo, je – s fotografijo rumene pentlje in napisa, da je treba osvoboditi politične zapornike in voditelje v eksilu – sporočil, da bo neposlušen še naprej.