Galerija
Pomembni demokrati strnili vrste za Kamalo Harris
Demokrati bodo predsedniškega kandidata oziroma kandidatko uradno potrdili na konvenciji v Chicagu med 19. in 22. avgustom.
Čeprav je Biden ob izstopu iz predsedniške tekme v nedeljo podprl sedanjo podpredsednico Harris, po pisanju portala Politico to še ne pomeni, da bo zagotovo izbrana za demokratsko kandidatko. FOTO: Joseph Prezioso/AFP
V ZDA se po odstopu Joeja Bidna od kampanje za ponovno izvolitev na predsedniških volitvah 5. novembra krepi podpora visokih predstavnikov demokratov Kamali Harris za predsedniško kandidatko stranke. Med drugim so jo javno že podprli Gavin Newsom, Pete Buttigieg in Josh Shapiro, ki so veljali za možne kandidate za demokratsko nominacijo.
Demokrati bodo predsedniškega kandidata oziroma kandidatko uradno potrdili na konvenciji v Chicagu med 19. in 22. avgustom. O novem kandidatu demokratov, ki se bo na predsedniških volitvah pomeril z republikancem Donaldom Trumpom, bo odločalo okoli 4700 delegatov stranke, kdo to bo, pa ostaja še odprto.
Čeprav je Biden ob izstopu iz predsedniške tekme v nedeljo podprl sedanjo podpredsednico Harrisovo, po pisanju portala Politico to še ne pomeni, da bo zagotovo izbrana za demokratsko kandidatko.
Za predsedniško nominacijo se tehnično gledano lahko poteguje vsak, ki je zbral najmanj 300 podpisov delegatov. Vsak delegat lahko podpre le enega kandidata. To po pisanju Politica pomeni, da bi se lahko za nominacijo potegovalo okoli 15 kandidatov, a jih bo najverjetneje precej manj. Za osvojitev strankarske nominacije mora kandidat zbrati najmanj 1976 glasov delegatov.
Bidna je pred izstopom podprlo 3896 delegatov, a njihove podpore ne more samodejno prenesti na drugega kandidata oz. kandidatko, kar pomeni, da se tekma za glasove začenja znova.
Več pomembnih predstavnikov demokratov je že podprlo Harrisovo za kandidatko. Guverner Kalifornije Gavin Newsom, ki je veljal za možnega kandidata, je v nedeljo na družbenem omrežju X zapisal, da »nihče ni boljši za pregon temne vizije Donalda Trumpa«. Podobno sta storila tudi minister za promet Pete Buttigieg in guverner Pensilvanije Josh Shapiro, ki sta prav tako veljala za potencialna kandidata.
Golob se je zahvalil Bidnu za krepitev transatlantskih odnosov
Premier Robert Golob se je danes zahvalil ameriškemu predsedniku Joeju Bidnu za krepitev transatlantskih odnosov. V luči Bidnove odločitve, da na novembrskih volitvah ne bo znova kandidiral za predsednika, je ocenil tudi, da so ZDA pod njegovim vodstvom močan in osrednji evropski zaveznik.
»S predsednikom Bidnom sem se imel priložnost srečati ob nekaterih multilateralnih dogodkih, nazadnje ob robu vrha zveze Nato v Washingtonu. Predsednik je pokazal izjemno širino, bogate izkušnje, predanost ključnim vrednotam demokratičnega sveta in tudi dobro poznavanje naše soseščine – Zahodnega Balkana,« je dejal.
Ob tem se je posebej zahvalil Bidnu za vse napore v smeri nadaljnje krepitve transatlantskih odnosov in zveze Nato. »ZDA so pod njegovim vodstvom močan in osrednji evropski zaveznik,« je še prepričan Golob.
FOTO: Evelyn Hockstein/Reuters
Tanja Fajon: Slovenija si bo, ne glede na rezultat volitev, prizadevala za nadaljnjo krepitev odnosov z ZDA
Slovenija si bo ne glede na to, kdo bo novi predsednik ZDA, še naprej prizadevala za krepitev transatlantskih odnosov, je danes v Bruslju za STA dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Dodala je, da spoštuje odločitev aktualnega ameriškega predsednika Joeja Bidna, ki je odstopil od kandidature za nov mandat.
Fajonova je glede možnosti, da bi ZDA v primeru izvolitve republikanca Donalda Trumpa zmanjšale oziroma ustavile pomoč Ukrajini pri njenem soočanju z rusko agresijo, poudarila, da so ZDA v predvolilni kampanji.
»Spremljamo jo, tudi z vso zaskrbljenostjo, ko poslušamo izjave Trumpa ali sporočila, ki prihajajo do Evrope. Pa vendarle, Slovenija je v zadnjem času v transatlantskih odnosih naredila veliko. Kdorkoli bo pač na novo izvoljeni predsednik oziroma predsednica, bomo še naprej delali v smeri krepitve transatlantskih odnosov. Izzivi so zelo veliki za vse,« je zunanja ministrica povedala ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU v Bruslju.
Podprla Harrisovo
Dejala je, da spoštuje odločitev trenutnega predsednika ZDA Bidna, ki je v nedeljo odstopil od kandidature za nov mandat. Pri tem je pri kandidaturi za demokratsko nominacijo podprl svojo podpredsednico Kamalo Harris.
»Verjamem, da je to zelo težka odločitev za predsednika, ki je veliko naredil za demokracijo v Združenih državah Amerike. Potrjuje tudi demokratičen proces znotraj demokratov in lahko samo zaželim srečo v kampanji,« je dejala Fajon.
Veseli jo, da je Biden podprl žensko, vendar pa so pred demokratsko stranko še konvencija in štirje meseci predvolilne kampanje. Ta bo po mnenju Fajonove izjemno naporna, saj so ZDA močno razdeljene.
Podporo izrazila tudi Hillary in Bill Clinton
Podporo sedanji podpredsednici so že izrekli tudi nekdanja demokratska predsedniška kandidatka Hillary Clinton, nekdanji predsednik Bill Clinton in nekdanji državni sekretar John Kerry. Podprli sta jo tudi senatorka iz Massachusettsa Elizabeth Warren in senatorka iz Minnesote Amy Klobuchar, ki sta se leta 2020 za nominacijo potegovali proti Bidnu.
Demokrati se morajo odločiti tudi, kdo bo kandidat za podpredsednika, kar bi lahko spet povzročilo razdore v stranki. Med možnimi podpredsedniškimi kandidati, ki bi jih izbrala Harrisova, se po poročanju ameriške mreže CNN omenjajo guvernerji Kentuckyja Andy Beshear, Severne Karoline Roy Cooper in Pensilvanije Josh Shapiro.
Po Bidnovi odločitvi o odstopu od kandidature se je po poročanju britanskega BBC povečalo tudi število donacij demokratom.
Mandat namerava končati
Biden bo medtem ostal predsednik ZDA do inavguracije njegovega naslednika januarja prihodnje leto, razen če bi se morda odločil za predčasen odstop s položaja. Na družbenih omrežjih je sicer zagotovil, da namerava končati predsedniški mandat.
Več republikancev je Bidna že pozvalo k odstopu s položaja. Med njimi je republikanski predsedniški kandidat Donald Trump, ki je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da če Biden ne more kandidirati za predsedniški stolček, ne more voditi države.
Zadnji predsednik ZDA, ki je odstopil od kandidature za ponovno izvolitev, je bil Lyndon Johnson. Njegova razširitev vietnamske vojne v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je razdelila demokratsko stranko, vendar je Johnson svojo odločitev objavil marca 1968 – osem mesecev pred volitvami.
FOTO: Caitlin Ochs/Reuters
Podpora Kamali Harris
Podporo Harrisovi so javno izpostavile tudi številne zvezdnice. Igralka Jamie Lee Curtis jo je, kot piše BBC, opisala kot »vredno zaupanja in izkušeno«, dodala je, da je »goreča zagovornica pravic žensk in temnopoltih ljudi, njeno sporočilo pa je sporočilo upanja in enotnosti za Ameriko v časih velikega nacionalnega razkola«. Tudi pevka Katy Parry je z videom, ki ga objavila na instagramu, izrazila podporo.
Tudi na tisoče temnopoltih žensk po vsej Ameriki se je v nedeljo zvečer pridružilo pozivu k podpori Kamale Harris.
Odzivi svetovnih voditeljev
Več svetovnih voditeljev se je poklonilo predsedniku ZDA Joeju Bidnu, ki je v nedeljo sporočil, da odstopa od predsedniške kampanje in se ne bo potegoval za ponovno izvolitev. Večinoma so izrazili spoštovanje do njegove odločitve, nekateri so pri tem izpostavili njegove politične dosežke in kariero ali se mu zahvalili za izkazano podporo.
Med prvimi, ki so se odzvali, je bil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Bidnu se je zahvalil za »drzne korake« v podporo njegovi državi in izrazil spoštovanje do »težke odločitve« predsednika ZDA, da konča svojo kampanjo za ponovno izvolitev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Našo državo je podprl med najbolj dramatičnim trenutkom v zgodovini in nas podpiral ves čas trajanja te grozljive vojne,« je dodal ukrajinski voditelj.
Bidnu se je poklonil tudi nemški kancler Olaf Scholz, ki je predsednika ZDA označil za svojega prijatelja. »Joe Biden je veliko dosegel za svojo državo, Evropo in svet. Njegova odločitev, da ne bo ponovno kandidiral, si zasluži spoštovanje,« je dejal.
Britanski premier Keir Starmer je prav tako izrazil spoštovanje do Bidnove odločitve o odstopu od kampanje. »Vem, da se je tako kot velikokrat v svoji izjemni karieri odločil na podlagi tega, kar je po njegovem mnenju najboljše za Američane,« je dodal.
FOTO: Samuel Corum/AFP
Na odločitev predsednika ZDA so se odzvali tudi drugod po svetu. Japonski premier Fumio Kishida je ocenil, da je Biden sprejel »najboljšo možno politično odločitev« v tem trenutku, pri tem pa izpostavil pomen japonsko-ameriškega zavezništva za diplomacijo in varnost Japonske.
Avstralski premier Anthony Albanese je prav tako poudaril moč ameriško-avstralskega zavezništva in se Bidnu zahvalil za njegovo vodenje. Kanadski premier Justin Trudeau pa se mu je zahvalil za vse, kar je storil v času svojega mandata, in dodal, da je pravi domoljub, partner in prijatelj Kanadčanov.
V Moskvi so medtem sporočili le, da bodo pozorno spremljali razvoj dogodkov v ZDA. »Do volitev so še štirje meseci. To je dolga doba, v kateri se lahko marsikaj spremeni,« je pri tem dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Tanja Fajon: Slovenija si bo, ne glede na rezultat volitev, prizadevala za nadaljnjo krepitev odnosov z ZDA
Slovenija si bo ne glede na to, kdo bo novi predsednik ZDA, še naprej prizadevala za krepitev transatlantskih odnosov, je danes v Bruslju za STA dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Dodala je, da spoštuje odločitev aktualnega ameriškega predsednika Joeja Bidna, ki je odstopil od kandidature za nov mandat.
Fajonova je glede možnosti, da bi ZDA v primeru izvolitve republikanca Donalda Trumpa zmanjšale oziroma ustavile pomoč Ukrajini pri njenem soočanju z rusko agresijo, poudarila, da so ZDA v predvolilni kampanji.
»Spremljamo jo, tudi z vso zaskrbljenostjo, ko poslušamo izjave Trumpa ali sporočila, ki prihajajo do Evrope. Pa vendarle, Slovenija je v zadnjem času v transatlantskih odnosih naredila veliko. Kdorkoli bo pač na novo izvoljeni predsednik oziroma predsednica, bomo še naprej delali v smeri krepitve transatlantskih odnosov. Izzivi so zelo veliki za vse,« je zunanja ministrica povedala ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU v Bruslju.
Podprla Harrisovo
Dejala je, da spoštuje odločitev trenutnega predsednika ZDA Bidna, ki je v nedeljo odstopil od kandidature za nov mandat. Pri tem je pri kandidaturi za demokratsko nominacijo podprl svojo podpredsednico Kamalo Harris.
»Verjamem, da je to zelo težka odločitev za predsednika, ki je veliko naredil za demokracijo v Združenih državah Amerike. Potrjuje tudi demokratičen proces znotraj demokratov in lahko samo zaželim srečo v kampanji,« je dejala Fajon.
Veseli jo, da je Biden podprl žensko, vendar pa so pred demokratsko stranko še konvencija in štirje meseci predvolilne kampanje. Ta bo po mnenju Fajonove izjemno naporna, saj so ZDA močno razdeljene.
Kamala Harris FOTO: Jim Watson/AFP
Sorodni članki
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji