Svet je preplavila lažna novica o smrti
Ratka Mladića. Informacijo o njegovi smrti naj bi na družbenem omrežju twitter objavila ministrica za zunanje zadeve Bosne in Hercegovine
Bisera Turković. Napisala je, da ji je podatek o Mladićevi smrti potrdil
Abdulqawi Ahmed Yusuf, predsednik Mednarodnega sodišča (ICJ). A je Turkovićeva kmalu demantirala, da je tvitnila novico o Mladićevi smrti, saj profil ni njen.
Izza lažnega profila in tvita o Mladićevi smrti naj bi bil talijanski novinar
Tomasso Debenedeti. Vest o smrti Ratka Mladića so prvi objavili bosanski mediji, nato smo jih povzeli tudi vsi drugi regionalni mediji. A so novico hitro demantirali.
Hrvaški
24sata poroča, da je novico o smrti Mladića zanikalo tudi ministrstvo za zunanje zadeve BiH: »To je lažni profil, to ni profil ministrice Turković. Novica, ki je bila tam objavljena, nima nobene zveze s tisto, ki jo je ministrica želela posredovati javnosti.« Tudi
Miodrag Stojanović, Mladićev odvetnik, je povedal, da dvomi, da je njegov klient umrl. »Kontaktirali so me številni mediji, nimam te informacije, vem pa, da je njegovo stanje težko.«
Haaški tribunal je 22. novembra 2017 Mladića obsodil na dosmrtno zaporno kazen zaradi genocida in vojnih zločinov, storjenih na območju Bosne in Hercegovine med letoma 1992 in 1995.
Italijanski novinar Debenedetti je odprl lažni profil na twitterju in objavil lažno novico. FOTO: Brendan Mcdermid/Reuters
Lažne novice
Ena najbolj udarnih lažnih novic je svet preplavila novembra lani. Po svetu se je namreč razširila novica, da je v 89. letu umrla kanadska književnica in prejemnica Nobelove nagrade
Alice Munro. Podatek, da je umrla, je bil nekaj časa tudi v članku o njej na angleški wikipediji. Pozneje se je pokazalo, da je lažno novico razširil
Debenedetti, ki je že večkrat objavil lažne novice o smrti znanih ljudi.
Debenedetti je odprl lažni profil na twitterju in objavil lažno novico. V zadnjih dveh desetletjih je ta novinar, učitelj in oče dveh otrok, prevaral vrsto medijev in posameznikov, vendar ne iz objestnosti, temveč zaradi lastnih idealov. Njegovim prevaram so med drugim nasedli
New York Times,
Guardian,
USA Today, nekdanji francoski predsednik
Nicolas Sarkozy in številni drugi voditelji ter organizacije. Nekateri od teh so objavili Debenedettijevo novico o smrti sirskega predsednika
Bašarja al Asada, kar je vplivalo na svetovni naftni trg.
Debenedetti je objavil tudi novice o smrti
J. K. Rowling,
Fidela Castra in
Cormaca McCarthyja. Poleg tovrstnih novic si je izmislil tudi intervjuje z
Joséjem Saramagom,
Johnom Grishamom,
Philipom Rothom,
Mihailom Gorbačovom,
dalajlamo ter
papežem Benediktom XVI. in kar nekaj časa je trajalo, da so ga razkrinkali. Debenedetti je svoje prevare označil za družbeni eksperiment, aktivizem, ki naj bi razkrinkal nekompetentne medije.
S prvo lažjo se je izvlekel iz godlje
Tommaso Debenedetti ima dolgo zgodovino prevar po spletu in ustvarjanja lažnih novic. Učitelj iz Rima in vnuk znanega literarnega kritika Giacoma Debenedettija je novice začel izumljati že leta 2000, ko je pripravil namišljeni intervju s pisateljem Gorom Vidalom in ga objavil v časniku L’Espresso.
Takrat je še delal kot samostojni novinar; intervju z znanim ameriškim pisateljem je menda že bil dogovorjen, a ga je sogovornik pustil na cedilu. Ker ni vedel, kako bi se izvlekel iz godlje, si je pogovor na osnovi dotedanjih člankov o njem preprosto izmislil.
Njegova domišljija je dobila krila, objavil je, denimo, še intervjuja z ameriškima pisateljema Philippom Rothom (v tabloidu Libero) in Johnom Grishamom (Il Resto del Carlino in La Nazione), resnica pa je prišla na dan, ko je prvi povedal, da se ta intervju ni zgodil.
S tem je leta 2010 vzbudil radovednost novinarke Newyorkerja Judith Thurman, ki je začela preverjati informacije in začela slediti drugim njegovim objavam in tako razkrila še več lažnih intervjujev.
Komentarji