Švedski epidemiolog: V osnovi smo ubrali pravo pot

Glavni švedski epidemiolog Anders Tegnell je za švedski nacionalni radio priznal, da je na Švedskem zaradi novega koronavirusa umrlo preveč ljudi. Tegnell, ki je še pred mesecem kritiziral stroge ukrepe drugih evropskih držav in dejal, da na »dolgi rok niso vzdržni«, je po poročanju Reutersa povedal, da če bi se z isto boleznijo soočili danes, bi verjetno ubrali pristop, ki bi bil nekaj vmes med tem, kar so naredili na Švedskem, in tem, kar je naredil preostali svet. 64-letni strokovnjak je tudi povedal, da bi nekatere stvari gotovo lahko naredili bolje, a da je bila v svojem bistvu švedska pot prava. Na vprašanje, ali je umrlo preveč ljudi, je odgovoril: »Da, absolutno.« 

Po poročanju portala The Local, je Tegnell, ki velja za arhitekta »švedskega eksperimenta«, razložil, da strogi ukrepi lahko povzročijo več škode kot koristi. »Nič ne dokazuje, da bi imeli popolnoma drugačen rezultat, če bi se odločili za bolj drastične ukrepe. To so storili v Veliki Britaniji, a nimajo dobrega rezultata.« Po njegovih besedah bi v začetni fazi epidemije na Švedskem lahko storili več na področju zaščite starejšega prebivalstva in izboljšanju testiranja stopnje okuženosti prebivalstva z virusom sars-cov-2. 



Vlada premiera Stefana Löfvena se je odločila, da ne bo ustavila gospodarstva in uvedla strogih ukrepov socialnega distanciranja. Vrtci, šole, lokali, restav­racije, gledališča in galerije so ostali odprti, država je stavila predvsem na zdrav razum posameznikov, da bodo ob prvih znakih okužbe z virusom pomislili nase in na ljudi okoli sebe ter naredili vse, da ne bodo prenašalci.

Maraton, ne tek na kratke proge 

Kritiki švedske strategije, so sicer večkrat poudarili, da je končni cilj strategije doseči čredno imunost, tudi za ceno številnih življenj. A se predstavniki države, vključno s premierom Stefanom Löfvenom, odločno izogibajo uporabi tega izraza. Med kritiki  je bil tudi 72-letna Annika Linde, ki je bila med letoma 2005 in 2013 glavna zdravstvena avtoriteta v državi, pristojna za odziv na sars in prašičjo gripo. Sprva je podpirala Tegnella, za britanski Observer pa je pozneje dejala, da bi morali pristojni sprejeti strožje ukrepe v zgodnji fazi izbruha covida-19, in če bi družbo dovolj hitro ustavili, bi lahko v tem času poskrbeli za zaščito najranljivejših. 

»Ko je Anders Tegnell dejal, da bomo tako sploščili krivuljo in hkrati zaščitili ranljive ter sčasoma dosegli čredno imunost, se je tudi meni zdelo, da bi to lahko bila dobra strategija. Nisem bila tako kritična,« je priznala. »Potem so mnoge države pokazale, da je mogoče drastično zmanjšati število okuženih in pandemijo začasno spraviti pod nadzor«.



Švedska ima zaradi novega koronavirusa eno najvišjih stopenj smrtnost v Evropi in na svetu. Po zadnji podatkih univerze John Hopkins je umrlo več kot 4560 ljudi, v sosednji državah, kot sta Danska, Finska in Norveška, kjer so se odločil za stroge ukrepe socialnega distanciranja, pa je smrtnost znatno nižja. 

Švedske oblasti so sicer večkrat poudarile, da je strategija, ki so jo sprejeli, namenjena daljšem časovnem obdobju, saj je po njihovih besedah boj proti koronavirusu »maraton in ne tek na kratke proge«. Ta teden je vlada skandinavske države napovedala, da bo ustanovila komisijo, ki bo preučila strategijo spoprijemanja s koronavirusom. »Očitno obstaja možnost za izboljšanje tega, kar smo storili,« je še dejal Anders Tegnel.