»Suženjski zakon« združil razdeljeno madžarsko opozicijo

Protesti proti vladi Viktorja Orbána, ki se v Budimpešti in drugih mestih z različno intenzivnostjo vrstijo že dober teden, so prvič po osmih letih povezali zelo fragmentirano madžarsko opozicijo. Nasprotovanje spremembam delovne zakonodaje je nevladne stranke, civilno družbo in sindikate opomnilo na pomembnost povezovanja proti čedalje bolj avtoritarni Orbánovi vladavini, je za Delo poudaril nekdanji evropski komisar in madžarski zunanji minister László Kovács.

»Protesti so sporočilo opoziciji in civilni družbi, kako pomembna je enotnost tistih, ki niso več pripravljeni tolerirati 'Orbanistana', kot pravijo Madžarski v bolj demokratičnih državah,« je dejal Kovács, nekdanji predsednik madžarske socialistične stranke. Prepričan je, da je prav razkol med nevladnimi strankami eden izmed glavnih vzrokov za niz njihovih porazov po letu 2010. »Opozicijske stranke so tekmovale in se celo borile druga proti drugi namesto proti Fideszu.«

Pomanjkanje delovne sile

Če je bil v Franciji povod za vstajo »rumenih jopičev« dvig trošarin na energente, je proteste na Madžarskem povzročilo sprejetje nove delovne zakonodaje. Spremembe zakona med drugim vključujejo povečanje dovoljenega števila nadur z 250 na 400 ur na leto, rok za njihovo izplačilo pa podaljšujejo z enega na tri leta.

A nezadovoljstvo in zahteve demonstrantov, največ – od 10.000 do 15.000 – se jih je v Budimpešti zbralo v nedeljo, so precej globlji. Poleg odprave »suženjskega zakona«, kot ga je poimenovala ulica, zahtevajo medijsko svobodo in pluralnost, neodvisno sodstvo in preganjanje korupcije. »Naša osamitev v družini demokratičnih držav kaže, da so problemi kompleksnejši,« je dejal Kovács in opozoril tudi na nezavidljivo stanje javnega zdravstva in šolstva.



S spremembami zakonodaje si želi vlada fleksibilizirati trg dela, ki se sooča s pomanjkanjem delovne sile predvsem zaradi izseljevanja in protipriseljenske politike. V zadnjih osmih letih naj bi zapustilo državo okoli 600.000 izobraženih Madžarov, je pred kratkim poročal nemški Spiegel.

»Na Madžarskem res primanjkuje delavcev, a vladni način reševanja težav kaže na popolno aroganco,« je dejal Kovács. »Očitno menijo, da lahko naredijo, kar se jim zahoče.«

Orbánova priljubljenost ni nedotakljiva

Nekdanji komisar je prepričan, da se bodo protesti – omenjeni zakon, cinizem vlade in naposled tudi policijsko nasilje so razburili številne Madžare – nadaljevali in s tem se bo širil tudi seznam zahtev nezadovoljnih državljanov. »Orbán je odgovoren za pomanjkanje demokracije in pravne države, razraščajočo se korupcijo, čedalje večje razlike med bogatimi oligarhi in revnimi ljudmi,« je bil jasen nekdanji politik. »Čeprav dve tretjini Madžarov močno podpirata naše članstvo v Evropski uniji, predsednik vlade občuduje neliberalne države, kot so Putinova Rusija, Erdoğanova Turčija, Azerbajdžan Alijeva, Kazahstan Nazarbajeva, in meni, da so lahko zgled.«

Val protestnikov, ki je šel na ulice kljub nizkim temperaturam, za zdaj ne predstavlja neposredne nevarnosti Orbánu in njegovi stranki Fidesz, ki ima v parlamentu dvotretjinsko večino in nadzira medije. In vendar je Kovács opozoril, da nezadovoljstvo na ulicah jasno kaže, da njegova priljubljenost ni samoumevna.