Strokovnjak za serijske morilce je bil tudi serijski lažnivec

Francoska anonimna spletna preiskovalna skupina »4eme Oeil Corporation« je pred kratkim kot serijskega lažnivca razkrinkala dotlej nesporno francosko avtoriteto na področju proučevanja serijskih morilcev in njihove psihe Stéphana Bourgouina, poroča The Guardian. Sedeminšetstdesetletni Bourgouin je laži postopoma priznal, a po prepričanju mnogih njegovo znanje in poznavanje problematike serijskih umorov ostaja nesporno in je bilo v francoski kriminologiji v več kot treh desetletjih že velikokrat zelo koristno.
 

Štirideset knjig in petindvajset dokumentarcev

Bourgouin je začel serijske morilce proučevati že leta 1983, ko je napisal svojo prvo knjigo o tej temi. Doslej je izšlo že štirideset njegovih del, polovica od teh prav na temo serijskih morilcev in psihologije serijskih umorov. Njegovo najuspešnejše delo so v Franciji v devetdesetih letih prodali v več kot milijon izvodih. Bil je tudi soavtor petindvajsetih dokumentarnih filmov o serijskih zločincih, ustvariti pa je pomagal tudi dve televizijski seriji na to temo.

Njegovo spletno stran, ki ponuja več kot 36.000 člankov o kriminologiji, je dnevno obiskalo od devet do enajst tisoč ljudi. Kar dvanajst let je na akademiji francoske žandarmerije predaval psihologijo serijskih zločincev, v zadnjem času pa je imel tudi predavateljske turneje po Franciji in tudi po svetu.

Toda nekaterim so se nekatere njegove trditve zdele nekoliko neverjetne. Med drugim je namreč trdil tudi, da je bil na specialističnem urjenju pri ameriški FBI v Quanticu v Virginiji, da je v mladosti bil poklicni nogometaš Crvene zvezde, da je njegovo ženo leta 1976 umoril nekdo, ki so ga dve leti pozneje prijeli in je priznal še ducat drugih zločinov, trdil pa je tudi, da je intervjuval skoraj osemdeset serijskih morilcev, med njimi tudi zloglasnega Charlesa Mansona. 
 

Nikoli ni srečal Charlesa Mansona

Najprej se je zalomilo pri najlažje preverljivih trditvah, pri njegovem pogovoru z Mansonom in pri karieri nogometaša. Spletni raziskovalci so ugotovili, da Bourgouin nikoli ni napravil intervjuja z Mansonom in da v nogometnih analih ni njegovega imena. Kmalu zatem je pariški Le Monde objavil, da Bourgouin nikoli ni bil na usposabljanju pri FBI, novinarji pa so podvomili tudi o resničnosti zgodbe o tragični smrti njegove žene. Konec aprila letos pa je francoski regionalni časopis Le Progrés podvomil še o številu intervjuvanih serijskih morilcev in zapisal, da je bilo teh intervjujev le kakšnih deset, in ne skoraj osemdeset, kot je doslej trdil Bourgouin.

Bourgouin je na koncu priznal, da je lagal. Prejšnji teden je v prvem intervjuju po začetku obtožb za Paris Match priznal, da so ga njegove laži zelo težile in da je prišel čas obračuna z njimi. V pogovoru za Le Parisien je dejal tudi, da je mitoman in da ga je sram svojih laži, za Le Figaro pa, da »so vse te laži bile popolna neumnost. Kajti če objektivno ocenimo moje resnično opravljeno delo, ga je bilo dovolj in je bilo dovolj dobro, da mi ne bi bilo treba lagati.«


 

In vendarle mu priznavajo strokovnost in znanje

Kar nekaj francoskih osebnosti iz sodstva in kriminalistične stroke je potrdilo, da je Bourguinovo poznavanje tematike in znanje ne glede na laži odlično. Tako mu je generalni tožilec v Grenoblu Jacques Dallest v pogovoru za Paris Match pripisal izjemno poznavanje literature s tega področja, nekdanji tožilec in nekdanji direktor oddelka za kriminalistiko v Chancelleryju Yves Charpenel pa je dejal, da je Bourguinovo znanje nesporno in da je veliko storil za to, da je v javnost prišla problematika serijskih zločinov v Franciji.

Tudi kriminalisti, ki so preiskovali serijo umorov na postaji v Perpignanu, so priznali, da je že petnajst let pred dokončnim prijetjem storilca njegova analiza bila natančna in pravilna. »Razbral je navade morilca, uganil sosesko, v kateri je ta živel, in ugotovil, iz kakšnega socialnega in poklicnega okolja prihaja.«